Glede na to, da je _Borsig_ po kosilu malo zadremal, lahko končamo naš OT...
Dolfe napisal/-a:železocestnik napisal/-a:
vir: wikipedija
Po wikipediji mora TEŠ 5 proizvajati več kot 300 MW, glede na to, da je hlajen z vodikom in 300 MW je meja nad katero so izvedbe s hlajenjem z H-jem generatorja...
p...
No, tole ne verjamem, da povsem drži. Trboveljska TET ima 125 MW generator, ki je ravno tako hlajen z vodikom.
Res pa je, da ni Siemensov, ampak neki Poljski jajc.
Podatke sem navedel iz wikipedije, ki veljajo za današnje razmere...
Me je pa Dolfe prisilil, da sem šel pogledat v eno staro knjigo iz leta 1968 (K. Schröder:Die Kraftwerkausrüstung)...
Da ne bo čisto OT, sem poiskal enofazni generator (tako imenovan železniški generator, ker je take uporabljala DB; 16 2/3 Hz).
V tistih časih (v 60-tih letih) je bil največji enofazni generator moči okoli 60 MW z zračnim hlajenjem. Ko pa so uporabili za hladilno sredstvo vodik, so lahko zgradili 138 MW generator (Siemens) primernih gabaritov...
Vidimo, da se z Dolfetom ni za hecat...obvlada lokomotive (diesel, električne...samo za parne bi moral še iti k Tonotu na "šnelkurs"...tisto, da mu je pomagal vagati "ta težko knjigo", ne velja
), poleg tega pa ima še insajderske informacije iz elektro distribucijskega sistema
Bom moral biti drugič previdnejši
).
... je pa res, da je izbira hlajenja odvisna od razsežnosti in moči generatorja/motorja. Če je moč velika, sočasno pa dimenzije (relativno) majhne, potem je odvajanje toplote lahko problematično že zaradi same toplotne prevodnosti vseh materialov v generatorju. In če je generator fizično (absolutno) velik, potem velikost dodatnih postrojenj (potrebnih za indirektno hlajenje) ne vpliva toliko kot pri majhnih motorjih (kam bi recimo vtaknil hladilnik in kompresor za vodik v MoKo Đurico 
...).
