Tranzitno tovorni promet na tire?

[Ljubitelj]

Dolfe:
Za hitro primerjavo si oglej stanje gorenjske proge Ljubljana - Jesenice, od kar kot stalnica vozijo po njej Taurusi, s svojimi 22,5t/os.

Blatne toplice so samo rezultat neustrezno grajene/rekonstruirane proge, slej ko prej bi se pojavile. Sicer pa je v poglavju o remontu tunelov na Primorski progi dostop do zanimive diplomske naloge, kjer lepo piše kako bi se naj gradilo/rekonstruiralo proge.
Bom še enkrat povedal nejevernim bučam, merodajne so dinamične obremenitve, te so odvisne od hitrosti in vrste podvozja. Ker je žakelj denarja končen (omrežje je dolgo cca 50 km!) in je grozilo zaprtje rudnika zaradi nekonkurenčnega prevoza z državnimi železnicami so ustanovili privat podjetje. Na osnovi pametnih primerjalnih meritev so lastnikom proge pokazali, da bodo novi vagoni s 30t/os in hitrostjo 50 km/h povzročali enake dinamične obremenitve kot stari s 25 t/os pri nekoliko višji hitrosti. Seveda so morali popustiti, kajti drugače bi lahko zaprli rudnik s kapaciteto preko 30 Mton rude in posledično vso 50 km omrežje prog. Drugače pa je vsaj zgornji ustroj proge povsem enak kot pri ans za novogradnje in remonte z osno obremenitvijo 22,5 t/os (1667 pragov/m in tračnice UIC 50?/54 (to je po spominu). Skratka nič posebnega, le dožinska obremnitev mora znašati kakih 12 t/m, ker ima vlak 68 vagonov in dve lokomotivi, rekonstruirane postaje pa samo 750 m dolžine.
Za razliko od stanja na JŽI RSVN pa prevozov ne tretirajo kot IP.

LPL

[anzovc]

Ljubitelj in Dolfe, hvala za obširne odgovore.
Tisto o zniževanju tare, bom pa skušal kaj več zvedeti o tem, po ovinkih seveda

[Dolfe]

Tisto o zniževanju tare, bom pa skušal kaj več zvedeti o tem, po ovinkih seveda

Pazi, da se ne opečeš.
Namreč, tara je teža praznega vagona, pripravljenega za službo. Vagon se pri končani reviziji stehta do kg natančno. Ta teža se zapiše v rasterju na strani vagona. Ob enem se ta podatek vnese v digitalno bazo, kot še mnogi drugi podatki. Tako šmuglanje ni možno pod nobenim pogojem. Ko tranziter vnese št. vagona, mu računalnik izpljune vse podatke. Vanj vnese le še neto težo tovora in to je to. Čim je bruto teža presežena za namenjeno progovno traso, vagon s tistimi papirji ne more po njej.

Res pa je, da včasih, ko je bila še obdelava podatkov ročna, in to niti ni tako dolgo tega, je bilo goljufanja hudo veliko. Še posebej na zaloški ranžirni postaji. Tako je naprimer strojevodja odpeljal svoj vlak in zaradi preteže obležal na kakšnem klancu. Dokaza o preseženi teži pa ni bilo. Ostal je na rešetu kot edini krivec in bil zaradi tega tudi sankcioniran.

[železocestnik]

Anzovc, vse je že bilo opisano pod Malmbanan, na žalost pa članek ni več dostopen. Zato podajam povzetek iz "Proceedings of the Institution of Mechanical Engineers, Part F: Journal of Rail and Rapid Transit July 1, 1999 vol. 213 no. 4 255-263"


LPL

Ljubitelj, morda operiraš že s starimi podatki...


"Težaki" (International Heavy Haul Association (IHHA)


...se dobivajo med sabo na konferencah, medsebojno izmenjujejo podatke, znanje itd. Večina postane med sabo celo prijatelji, saj si ne konkurirajo, ker so iz različnih celin...
Kje ti tukaj vidiš kakšnega s SŽ?

Je pa zadeva malo bolj kompleksna, kot si jo ti predstavljaš...ne gre samo za povišanje nosilnosti proge...povezano s tem je tudi bolj kompleksno vzdrževanje vozil in kontrola vozil, da je prevoz varen. Ker tukaj je povdarek...nič ne more iti na ceno zmanjšane varnosti prometa...
glej raziskave JVT centra na univerzi Luleä: http://jvtc.project.ltu.se/projectweb/p ... jects.html

primer enih predavanj na takšni konferenci iz leta 2007...

http://www.ihha.net/file/MzI=?asset=1&forceView=1


MMG, če pa te kaj posebnega zanima s te proge in če je sodelovala pri tem Luleä University of Technology Luleä Railway Research Centre Luleä, Sweden, lahko zrihtam kakšne podatke, ki niso vojna tajna...poznam namreč šefa, pa se bo potrudil za vlaki.info.

[Ljubitelj]

ŽC, hvala lepa za koristne linke. Malo sem si ogledal veleporočilo konference in zaprepaščen ugotovil, da na tako veliki konferenci ni Evropejcev razen Skandinavcev in nekaj Rusov. Izgleda, da so Evropske železnice res samo za potniški promet, saj še Afriške ozkotirnice (1067 mm) odločno prekašajo Zahodno-Centralno Evropske železnice glede obremenitev.
Mi je hitro branje prvih 400 strani potrdilo moje mnenje, da je potrebno razmere na progi pod vplivom velikih obremenitev dobro poznati, nakar lahko opustiš neke UIC smernice brez tveganja za ID. Sicer je pa že bilo rečeno, da večina obremenitev izvira iz dinamike kolo/tir, "težki" tovorni vlaki pa vozijo vsaj polovico počasneje od predpostavk v UIC smernicah.

LPL

[bugear]

Odkod ti Dolfe tako mnenje. Večina tovora, razen kontejnerjev je kandidatov za 25 t/os, torej večina rud, vsa goriva, cement sigurno, le premog je vprašanje, pred 10-15 leti se spomnim,so češki 4 osni vagoni za premog imeli nosilnost cca 46 ton ob tari 25 ton. Bolj verjetno zaradi zanič konstrukcije kot prevelikega volumna tovora.

Ja, zaradi starega tipa podvoznih vozičkov samo 45-47 ton ob tari 27 ton. Novejši tip ima že 53 ton (oba ob 75 kubičnih metrih). En češki proizvajalec ima tudi prototip, ki ob 97 kubičnih metrih in tari 20 ton ima nosilnost 62/70 ton pri osnem pritisku 20/22,5 ton.

In še ena zanimivost, na češkem lahko vozi avstrijska 1216 po progah kategorije C2, kar pomeni osni pritisk 20 ton in 6,4 ton/meter.

[topol]

Da ne odpiram nove teme.
Bliža se skorajšnji vstop Hrvaške v Eu in s tem liberalizacija železniškega prevoza tudi pri njih. Kaj v zvezi s tem načrtujejo na sž?
1. Ali nameravajo voziti tovorne vlake namesto do Dobove na Zagreb ranžirni kolodvor. Nepotrebno bi bilo menjavanje lokomotiv v Dobovi. Ali nameravajo naši tudi kaj dlje?
2. Luka Reka. Od tam en tir vodi v Slovenijo in to je verjetno dobra priložnost, da naši poskušajo prevzeti luški tovor in ga po tej poti voziti v Avstrijo, mogoče tudi na Madžarsko ali Slovaško.

Zanima me, če se na tem kaj dela, oziroma če dela na tem kakšen konkurent (Adria, RCA, ali kdo tretji).
Upam, da imajo na sž tudi kakšne plane za vsaj malo širitve.

[Dino S]

Da ne odpiram nove teme.
Bliža se skorajšnji vstop Hrvaške v Eu in s tem liberalizacija železniškega prevoza tudi pri njih. Kaj v zvezi s tem načrtujejo na sž?
1. Ali nameravajo voziti tovorne vlake namesto do Dobove na Zagreb ranžirni kolodvor. Nepotrebno bi bilo menjavanje lokomotiv v Dobovi. Ali nameravajo naši tudi kaj dlje?
2. Luka Reka. Od tam en tir vodi v Slovenijo in to je verjetno dobra priložnost, da naši poskušajo prevzeti luški tovor in ga po tej poti voziti v Avstrijo, mogoče tudi na Madžarsko ali Slovaško.

Zanima me, če se na tem kaj dela, oziroma če dela na tem kakšen konkurent (Adria, RCA, ali kdo tretji).
Upam, da imajo na sž tudi kakšne plane za vsaj malo širitve.

Zanimivo bo, ko HŽ ne bodo več mogle blokirati tujih prevoznikov. Glede konkurence mislim, da smo lahko brez skrbi, da so že pripravljeni in verjetno bomo videli kakšen nov vlak iz Reke. Kaj preveč pa tudi ne, saj je proga Pivka-Lj izkoriščena blizu svoji zmogljivosti.

[Ljubitelj]

Dino S:
Kaj preveč pa tudi ne, saj je proga Pivka-Lj izkoriščena blizu svoji zmogljivosti.

Če je pa ta proga potencialno izkoriščena blizu svojih zmogljivosti sem pa jaz rimski papež. Z ne prevelikimi investicijami v SV napajalne naprave se da kapaciteta poveč še pa še.

Toda vprašanje je smiselnost vsakršnih investicij v ŽP. G. resorni minister iz stranke ki obvladuje SŽ, je namreč javno izjavil, da tudi kakih 300 MT prepeljanega tovora (dejal je 30x povečanje) na progi Koper Divača ne zagotavlja ekonomskega smisla izgradnje novega tira. Torej sledi, čim prej zadevo zapret, kajti pri tako velikem prometu se mi zdi, da tudi 2-tirna proga in tudi dodatna do Trsta ne bi ustrezala po kapaciteti.

LPL

PS: berite pa z dobro mero sarkazma

[preglednik]

Drugi tir do Kopra je vedno bil in bo predmet političnih špekulacij. Prej bo luka sama zgradila svoj tir do Trsta (do Škofij, saj naprej že obstaja)

[igor72]

Dino S:
Kaj preveč pa tudi ne, saj je proga Pivka-Lj izkoriščena blizu svoji zmogljivosti.

Če je pa ta proga potencialno izkoriščena blizu svojih zmogljivosti sem pa jaz rimski papež. Z ne prevelikimi investicijami v SV napajalne naprave se da kapaciteta poveč še pa še.

Gospod Papež, rimski, je Dino kar blizu resnice, saj odkar so nas Hrčki odrezali od Matulj, lahko med Pivko in Šapjanami vozi samo EN/EDEN/1 vlak...pa si poglej odsek....
...investicije na SŽ pa ... ...saj se še drugi tir ne splača...

[Ljubitelj]

igor 72:
Gospod Papež, rimski, je Dino kar blizu resnice, saj odkar so nas Hrčki odrezali od Matulj, lahko med Pivko in Šapjanami vozi samo EN/EDEN/1 vlak...pa si poglej odsek....

Citat:
Dino S:
Kaj preveč pa tudi ne, saj je proga Pivka-Lj izkoriščena blizu svoji zmogljivosti.

Dino S ni omenil nobene z nobeno besedo relacijo Pivka-Šapjane, torej se mi še ni treba bati, da bom rimski papež.

LPL

[Dino S]

Študija Trst-Divača
V tej študiji je tudi tabela o prepustnosti odsekov in izkoriščenosti iz leta 2010.
Na odseku LJ-Pivka je prepustnost 146 vlakov na dan, leta 2010 je vozilo povprečno 119 vlakov na dan.

[Ajznponar]

So takrat (2010) že ukinili izogibališče v Kilovčah (med Pivko in Il. Bistrico)?

[bronz]

So takrat (2010) že ukinili izogibališče v Kilovčah (med Pivko in Il. Bistrico)?

Da!