O frekvencah izmeničnega toka...

Splošna debata okoli železnice oziroma kar ne paše pod ostale kategorije.
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6518
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a Gorchi »

Po teh prispevkih me je malo presenetila tabelica velikosti in teže enofaznega motorja glede na frekvenco. Nekako sem si predstavljal, da bo DC le malce težji od ACja, predvsem pa da z višanjem frekvence pada volumen in masa stroja. Je pa lih obratno :shock: :shock: :shock:
Presenečenje je še toliko večje saj se v letalstvu uporablja tok s 400Hz frekvenco ravno zaradi manjšanja komponent. Vprašam se torej, ali do neke frekvence raste masa/velikost stroja in potem začne padati ali je kaj drugega posredi?
Goran
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ne takoj v OT :!:

Namen objave članka je, da razčistimo, zakaj se je premaknila frekvenca.

Torej govorimo najprej samo o frekvencah in razlogih za spremembo.

O motorjih pa kasneje, ko bo zadeva razčiščena.
Dokler zadeve ne razčistimo, ne bomo tolerirali OT-jev!

Lp
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Presenečenje je še toliko večje saj se v letalstvu uporablja tok s 400Hz frekvenco ravno zaradi manjšanja komponent. Vprašam se torej, ali do neke frekvence raste masa/velikost stroja in potem začne padati ali je kaj drugega posredi?
Trafelcem se teža spreminaj ~ obratno s frekvenco!

LPL
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O zadevah, ki zanimajo Gorchija, bo Gorchi zastavil posebno temo Osnove elektrotehnike :wink: :lol:
ali pa počakal, da razčistimo, kar smo začeli!

Mi bomo najprej razčistili prestavitev frekvence... :science

Tako je bila zastavljena ta tema :idea:
Gorchi napisal/-a:Evo filozofirajte dalje o frekvencah, harmonikih itd. Poskusite priklicat @Terminator-ja pa boste zagotovo zvedeli vse in še več o tem ;)
Čakam na začetek povzetkov. Lahko jih piše tudi več forumašev, pa jih bomo potem primerjali.
Ko bo narejen povzetek tega prvega članka, nadaljujemo z objavo drugega članka. Nič preje.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Nič novega.
Samo na prvo mesto spravljam temo, da se ne pozabi nanjo :wink:
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4115
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a mkx »

Če se noben štromar ne ojunači, bom pa jaz nekaj malega napisal. Najprej pa izjava o neodgovornosti: sam nisem ravno od tega foha, tudi nemščina ni moj najboljši tuji jezik. Imam pa očeta, ki se je precej let znanstveno in poklicno ukvarjal z električnimi stroji (motorji/generatorji) in prenosom energije (daljnovodi). Pa tudi nemščina mu je bolj domača kot meni. Zadnjih nekaj let pa nadaljuje kariero v isti firmi kot ŽC :mrgreen: . Dal sem mu torej članek in se pustil podučiti.

Za uvod pa malo površno o motorjih/generatorjih, na kratko o strojih za izmenično napetost. Kot najbrž vsi veste sta to ena in ista stvar, razlika je le v tem, ali je na gredi stroja breme – v tem primeru stroj deluje kot motor in pretvarja električno energijo v mehansko -, ali gred stroja poganjamo – v tem primeru stroj deluje kot generator. Fizikalno ozadje stroja gre nekako takole: na statorju imamo tuljave, ki s pomočjo napajalne (izmenične) napetosti v notranjosti ustvarjajo vrteče se magnetno polje. Precej pogosti so 3-fazni stroji, saj so, kot je ugotovil Nikola Tesla, precej enostavni in pri tem ekonomični. Glede na število polov na rotorju je potrebno imeti različno število tuljav na statorju najenostavnejši stroji imajo toliko tuljav, kolikor je faz električne napetosti (npr. 3).
Naprej pa se stroji ločijo na sinhron(sk)e in asinhron(sk)e.
Sinhronski imajo frekvenco vrtenja vedno (ne glede na obremenitev) enako in jo natančno določa frekvenca električnega napajanja. Pri enostavnih 2-polnih 3-faznih strojih je frekvenca vrtenja 3000 obratov na minuto pri 50 Hz električnem napajanju. Rotorji imajo vgrajene bodisi močne permanetne magnete ali pa so vzbujani z enosmernim tokom. Pri teh drugih (vzbujanih) se moč stroja regulira z jakostjo vzbujevalnega toka.
Asinronskim strojem pa se frekvenca vrtenja spreminja v odvisnosti od obremenitve – bolj ko so obremenjeni, počasneje se vrtijo (če so motorji oziroma hitreje če so generatorji). Asinhronski stroji se ločijo glede na konstrukcijo rotorja:
  • precej običajni, sploh za manjše moči, imajo kratkostično kletko. Pri teh se potrebno magnetno polje na obodu rotorja vzpostavi tako, da se znotraj kratkostične kletke zaradi vrtečega se magnetnega polja statorja inducira tok, le-ta pa zgradi magnetno polje. Pri teh strojih, kadar delujejo kot motorji, je frekvenca vrtenja (skoraj) vedno manjša od frekvence napajalne napetosti, saj bi v primeru enake frekvence ne bilo nič induciranega toka v kratkostični kletki in posledično ne bi bilo magnetnega polja na obodu rotorja in torej nič moči. Pri teh lahko frekvenco vrtenja reguliramo s spreminjanjem frekvence napajalne napetosti in/ali same napajalne napetosti - v tem drugem primeru pravzaprav reguliramo moč motorja pri izbrani frekvenci, ki pa ob uravnoteženju zahtevane izhodne moči in dejansko proizvedene moči določi neko ravnotežno frekvenco vrtenja.
  • manj običajni asinhronski stroji imajo namesto kratkostične kletke kot rotor vgrajene elektromagnete. Vzbujevalni tok se nanje dovaja preko drsnih obročev, število obročev pa je sorazmerno številu polov. Vendar pa se od sinhronskih strojev razlikujejo po tem, kako jih vzbujajo. Če bi jih vzbujali s konstantnim enosmernim tokom, bi delovali kot sinhronski stroji. Lahko pa jih vzbujajo z izmeničnim tokom, v tem primeru pa se jim lahko regulira frekvenco vrtenja. Le-ta je namreč kar seštevek frekvence električnega napajanja in frekvence vzbujanja. Primer: če imamo dvopolni 3-fazni stroj, napajan s frekvenco 50 Hz, in ga vzbujamo z enosmernim tokom, je frekvenca vrtenja 3000 obratov na minuto. Če isti stroj vzbujamo z izmeničnim tokom s frekvenco 1 Hz, dobimo frekvenco vrtenja 3060 obratov na minuto. Malce paradoksalno se sliši, da je lahko frekvenca vzbujanja tudi negativna. V bistvu ni, samo fazo spremenimo za 180˚. Tako pridemo tudi do počasnejšega vrtenja.
Po tem uvodu pa se lahko posvetimo pretvorniškim postajam. Zelo veliko energije za elektrovleko v deželah s 15 kV 16⅔ Hz se pridobi s pomočjo rotacijskih pretvornikov. Ti so tipično zgrajeni iz sinhronskega stroja na 16⅔ Hz strani in asinhronskega stroja na 50 Hz strani. Z uporabo asinhronskega stroja na eni strani se izognemo težavam pri nestabilnosti obeh frekvenc (s tem da dosti bolj verjetno opleta frekvenca v železniškem omrežju saj je poraba tam dosti manj stabilna), ki bi jih obilo imeli ob uporabi dveh sinhronskih strojev.
Seveda pa si želimo na 16⅔ Hz strani vseeno imeti stabilnost frekvence in zato se na 50 Hz strani uporabi asinhronski stroj z drsnimi obroči. Kadar je frekvenca na 16⅔ Hz strani natančno toliko, se oba stroja (dvo polni sinhronski na 16⅔ Hz strani in 6-polni na 50Hz strani) vrtita z natanko enako frekvenco. Če bi želeli, da se pri takšni sinhronski frekvenci vrtenja vseeno pretaka energija z ene strani na drugo, bi morali asinhronski stroj na 50 Hz strani vzbujati z (dokaj velikim) enosmernim tokom. Glede na zgradbo rotorja (za 6-polni stroj so to tri tuljave in trije drsni obroči) po enem obroču teče celoten vzbujevalni tok, po drugih dveh pa v drugo smer po polovica (dobro, to je ekstremni primer, jakost vzbujevalnega toka skozi en drsni obroč lahko niha med polovično in celotno nazivno jakostjo). Ker so vzbujevalni tokovi za doseganje nekaj 10 megavatnih moči veliki, se ena ščetka in en obroč močno grejeta (pač, električna upornost ni 0).
Glede na članek, ki nam ga je tako prijazno serviral ŽC, se težava najbolj pokaže ponoči. Razlog je v tem, da je takrat frekvenca v 16⅔ Hz omrežju najbolj stabilna, čez dan zaradi neenakomerne potrošnje elektrike za elektrovleko namreč precej niha. Če pa frekvenca v 16⅔ Hz omrežju ni natančno 1/3 tiste v 50 Hz omrežju, pa se seveda sinhroni stroj za 16⅔ Hz vrti z bodisi višjo ali pa nižjo frekvenco. V tem primeru pa se vzbujevalna napetost asinhronega stroja spreminja in so v povprečju vsi poli (ščetke in drsni obroči) enako obremenjeni.

Rešitev te težave (torej pregrevanje ščetk in drsnih obročev) je torej sprememba nominalne frekvence v 16⅔ Hz omrežju na 16,7 Hz. Kot je pravilno izračunal @Ljubitelj gre za spremembo frekvence za 0,2% in za prav toliko se poveča frekvenca vrtenja pretvornika (z 1000 obratov na minuto se poveča na 1002 obrata na minuto). Ker frekvenca napajalnega elektro-omrežna na 50 Hz strani ostaja, se mora asinhroni stroj na 50 Hz strani pretvornika vzbujati s frekvenco 0,2% od 50 Hz, torej s frekvenco 0,1 Hz. Seveda se kljub spremenjeni nominalni frekvenci na 16⅔ Hz strani lahko zgodi, da je dejanska frekvenca spet ta nesrečna tretjina od 50 Hz. Ampak to se zgodi samo za krajše obdobje (nekaj deset sekund) kot prehodni pojav, ne pa nekaj (deset) minut ko prej, in se pregrevanje še ne začne.
LP, Metod
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4115
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a mkx »

Še nekaj špekulaivnih misli o tem, zakaj zgoraj opisani fenomen postane velik realni problem.

Če bi en rotacijski frekvenčni pretvornik skrbel za "celotno" 16⅔ Hz omrežje (pri tem lahko "celotno" smaramo tudi en odsek, napajan preko dotične napajalne postaje, s tem da je odsek galvansko ločen od sosednjih, recimo z ločnicami), potem težave sploh ni. Kadar je na 16⅔ Hz strani neto potrošnja, potem frekvenca na 16⅔ Hz strani malce pade in asinhroni (v tem primeru) motor na 50 Hz strani vzbujamo z (nizkofrekvenčnim) izmeničnim tokom. Kadar je na 16⅔ Hz strani presežek energije (npr. ob elektrodinamičnem zaviranju z rekuperacijo), frekvenca rahlo naraste in asinhroni (v tem primeru) generator na 50 Hz strani spet vzbujamo z (nizkofrekvenčnim) izmeničnim tokom (le fazo obrnemo za 180°). Le kadar na 16⅔ Hz strani ni ne neto potrošnje ne neto viška energije, je frekvenca v 16⅔ Hz omrežju dejansko 16⅔ Hz. V tem primeru bi lahko prišlo do sinhronizma in s tem dolgotrajnejšega enosmernega vzbujanja asinhronega stroja na 50 Hz strani. Ampak v tem primeru ni potrebe po prenosu energije iz enega omrežja v drugo in lahko torej jakost vzbujevalnega toka močno znižamo (in s tem tudi samo ogrevanje na drsnih obročih in ščetkah).
Da ne govorimo o tem, da bi takšno "otočno" 16⅔ Hz omrežje čisto lahko napajali tudi s sinhronsko-sinhronskim frekvenčnim pretvornikom, ki pa bi moral biti rahlo predimenzioniran, saj bi v primeru preobremenitve prišlo do velikih težav (morda tudi do strojeloma).

Stvar postane kompleksna kadar en elektroenergetski sistem sestavlja več različnih izvorov energije. Tako je tudi v primeru nemškega železniškega električnega omrežja. Instalirano imajo veliko moč generatorjev (vodne in termo elektrarne) in različne pretvornike. V tem primeru pa vsak stroj (večinoma generatorji, rotacijski pretvorniki - kot možen ponor energije iz 16⅔ Hz omrežja pa tudi kot motorji - in polprevodniški pretvorniki) poizkuša regulirati frekvenco na neko izbrano - nominalno - vrednost. In prav zaradi tega morajo tudi rotacijski pretvorniki prenašati energijo iz enega sistema v drugega tudi takrat, ko je frekvenca v 16⅔ Hz omrežju ravno prava in torej prihaja do sinhronizma v asinhronem stroju na 50 Hz strani.

Življenje so si Nemci pravzaprav zakomplicirali sami z izgradnjo črpalne elektrarne Langenprozelten na 16⅔ Hz omrežju. Sama ideja črpalne elektrarne je pravzaprav enaka kot za akumulator pri hibridnih vozilih: kadar je potrošnja majhna (recimo ponoči), se višek energije (v konkretnem primeru do 300 MW, praktično pa očitno okoli 150 MW) porablja za črpanje vode z nižje lokacije na višjo (navadno iz recimo reke v dolini, v tem primeru je v dolini akumulacijsko jezero, v akumulacijsko jezero na hribu). Ko pa energije primanjkuje (podnevi), pa se to vodo spušča nazaj v dolino in ob tem proizvaja elektriko. Enako elektrarno (le za 50 Hz) imamo v Avčah, Avstrijci pa med drugimi na Koralpah (ta potencialno ogroža porečje Mute). Takšne elektrarne sicer neto predstavljajo izgubo energije (če ravno v zgoraj ležeče akumulacijsko jezero ne zajamejo še kakšnega potoka ali rečice), so pa vseeno ekonomsko upravičene. Cena MWh na grosističnem trgu namreč variira preko dneva in je najvišja ob času jutranjih in večernih konic, najnižja pa v času minimuma (ponoči). Lahko torej rečemo, da se črpalne elektrarne izplačajo zaradi tečajnih razlik :wink: Prav tako je cena za konstantno moč nižja od cene za vršno moč, zato se ekonomsko splača imeti neko rezervo v generatorjih, ki pokrivajo konice potrošnje (splača se torej zgraditi recimo 20% močnejšo elektrarno, jo večino časa gnati na 80% nominalne moči in ostalo porabiti za pokrivanje kratkotrajnih konic porabe).
Zna biti, da je energija, ki jo DB lahko kupi na 50 Hz omrežju, pravzaprav cenejša, kot je proizvodna cena neposredno na 16⅔ Hz. Še zlasti ponoči. Zato lahko ponoči zmanjšujejo proizvodnjo v 16⅔ Hz elektrarnah in za črpanje v Langenprozeltnu uporabljajo energijo iz rotacijskega pretvornika v Neckarwestheimu (in ostalih). Ker je moč, ki jo v Langenprozeltnu porabijo za črpanje, zelo konstantna, ne vpliva na nihanje fekvence v 16⅔ Hz omrežju. Ker pa porabljajo energijo, morajo rotacijski pretvorniki prenašati energijo iz 50 Hz omrežja v 16⅔ Hz omrežje v stranju sinhronizma.

Pri reševanju težave s spremembo nazivne frekvence na 16⅔ Hz strani bi se prav enako, kot so se odločili za povišanje frekvence na 16,7 Hz, lahko odločili tudi za znižanje frekvence na npr. 16,63 Hz (sprememba bi bila tudi približno 0,2%). Po eni strani so si olajšali delo pri samem zapisu frekvence (samo ena decimalka zadošča za precizen zapis), po drugi strani pa obstoječi transformatorji na lokomotivah pri malce višji frekvenci delujejo z malce večjo močjo (in pri tem ostajajo znotraj toleranc), kar pa je tudi dobrodošlo.
LP, Metod
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4293
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

mkx napisal/-a:
Po tem uvodu pa se lahko posvetimo pretvorniškim postajam. Zelo veliko energije za elektrovleko v deželah s 15 kV 16⅔ Hz se pridobi s pomočjo rotacijskih pretvornikov. Ti so tipično zgrajeni iz sinhronskega stroja na 16⅔ Hz strani in asinhronskega stroja na 50 Hz strani.
Čaki ok če maš pretvorniško vezje na 50 Hz strani to drži, če maš pa ASM (KS kletka ali drsni obroči) direktno na mreži pa tole ne bo držalo. Če maš ASM-ja direkt na mreži je razlika med hitrostjo statorja in rotorja za slip kar pomeni 50 Hz 3 pare polov1000 vrtljajev (magnetnega polja (hitrost statorja)) oz 960 približno vrtljajev rotorja, ker edino tako dobiš na SS 16 2/3 herzev pri enem paru polov

Idealna veza je SM-SG in pa še zagonski EM za zagon SM

ASM-asinhronsi motor
SM-sinhronski motor
SG-sinhornski generator
EM-kolektorski (enosmerni) motor
Uporabniški avatar
Nurmi
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3041
Pridružen: 16.09.2009, 17:12

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a Nurmi »

....samo vprašanje! Se vi greste mogoče kak pink-ponk,ali mislite še kaj po Slovensko napisati,ker 3/4 mularije pa ostalih nekaj starih k..... gledamo kot teleta v nova vrata.
Pa še en kweščn,če smem? Vi to vse v glavi nosite,ali .....
Brez zamere klapa,ampak je 2 mač stručno za nas priučene štromarje pa ljubiteljske ajzenponarje.
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4293
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Še slika iz leta 2005!

Slika
Nurmi napisal/-a:....samo vprašanje! Se vi greste mogoče kak pink-ponk,ali mislite še kaj po Slovensko napisati,ker 3/4 mularije pa ostalih nekaj starih k..... gledamo kot teleta v nova vrata.
Bi ti razložu pa nisem niti 3 stavke od @mkx prebral :oops: . Pač drugo delo kliče pod nujno!!! :pc2
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4115
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a mkx »

Re 4/4 napisal/-a:Bi ti razložu pa nisem niti 3 stavke od @mkx prebral :oops:
Glej, če ne prebereš ničesar, kar je bilo tukaj okoli plasirano, potem je bolje, da ne odgovarjaš in delaš zmedo. :rtfm Recimo, na tretji strani članka, ki nam ga je ŽC prijazno priskrbel, imaš blok shemo realnih rotacijskih frekvenčnih pretvornikov - za tvojo shemo ne vem, če to drži? Pa pusti kaj bi bilo idealno - realno življenje ni nikoli idealno in ravno po tem se ločijo akademiki od tehnikov, ti drugi morajo rešiti polno drobnih težav preden lahko idealna akademska odkritja spravijo v res delujoče stanje. In če bi si oni članek vsaj na hitro ogledal, bi videl kako je z ASM na 50 Hz strani.

In, mimogrede, o situaciji, ki jo prikazuje tvoja "idealna" skica iz leta 2005, sem pisal v začetku drugega odstavka mojega drugega prispevka.

Pa še ena iz zakladnice mojega očeta: če imaš ASM z vzbujanjem preko drsnih obročev, imaš lahko v rotorju motorja še eno zelo simbolično kratkostično kletko. Ob zagonu vzbujevalne tuljave na drsnih obročih kratko zvežeš in tako se vse skupaj obnaša kot en švohoten ASM s kratkostično kletko. Ko frekvenca vrtenja dovolj naraste, počasi in previdno vključiš vzbujevalni tok (izmenični ustrezne frekvence). Res da ona kratkostična kletka pri nesinhronizmu (kar je željeno stanje v primeru rotacijskega pretvornika) rahlo meša štrene, ampak ne preveč
Pač, spet ena tehnološka variacija, katere akademik najbrž nikoli ne bi naredil (saj takega hibridnega asinhronskega stroja v idealnem stvetu ne potrebujemo).
Nurmi napisal/-a:Se vi greste mogoče kak pink-ponk,ali mislite še kaj po Slovensko napisati,ker 3/4 mularije pa ostalih nekaj starih k..... gledamo kot teleta v nova vrata.
Hja, sorry. :oops: Sem se trudil čim bolj enostavno napisati tisto, kar mi je oče razlagal ene dve uri.

Na kratko: glede na izvedbo njihovih rotacijskih frekvenčnih pretvornikov imajo težave s pregrevanjem drsnih obročev in ščetk če sta frekvenci na obeh straneh ravno točen večkratnik (konkretno 3). Zato so na eni strani frekvenco spremenili (in to čisto zares, ne samo nominalno) in to je to.
LP, Metod
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4293
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

@mkx kot prvo če ne preberem celo še ne pomeni da ne znam hitrega branja...
za tvojo shemo ne vem, če to drži
Hm bi šel v beograd pred fakulteto protestirat da skica ni v redu oz direktno k Slobodanu Vukosaviću #-o in če ne drži povej kaj ne drži...

In če misliš bild 4 sem jo videl in to je tiristorski sistem, jaz sem pa govoril brez tiristorskega kar z ASM-je ni mogoče ker ne moreš v nobenem primeru slip spraviti na 0 brez sperminjanja frekvence...
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4115
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a mkx »

Re 4/4 napisal/-a:@mkx kot prvo če ne preberem celo še ne pomeni da ne znam hitrega branja...
Glej, s tabo ne mislim debatirati če ne želiš prebrati vsega, kar sem napisal. Kar vključuje tudi "protestiranje v beogradu pred fakulteto" ... nekaj sem že omenil glede akademskih skic in za tisto izjavo (še naprej) stojim. Sploh pa, če bi prebral, kar sem napisal v odzivu na tvoje pisanje, bi videl, da tvoje skice ne osporavam ... rekel sem samo, da ne aplicira na stanje v nemškem omrežju DB Energie, v tej temi pa zaenkrat diskutiramo o prav tej situaciji.

Seveda, za primer, ki je pravzaprav bil povod za tole temo - elektrifikacija Kraške/Bohinjske proge z 15 kV 16⅔ Hz, pa bi bila izvedba tvoje skice najgospodarnejša. (Kar pa še ne pomeni, da ne bi bilo še gospodarnejše proge elektrificirati na 25 kV 50 Hz).
LP, Metod
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4293
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: O frekvencah izmeničnega toka...

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

mkx napisal/-a:
Re 4/4 napisal/-a: Glej, s tabo ne mislim debatirati če ne želiš prebrati vsega
Tej pa nič in ti ni treba, te ne silim. In ja če že govoriš o akademiki večina jih sodeluje z podjetji tako da toliko o tem... Vredu če hočeš nepoznavalce matrat z težko literaturo izvoliš... Vem marsikaj iz tega in marsikaj sem že sprobal in delno vem razlago zakaj se piše 16 2/3 Hz in ne 16,67 Hz za namig preberi matematična in eletrotehniška pravila iz zapisovanja...

Ende
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: jebeni tretji harmonik

Odgovor Napisal/-a TERMINATOR »

Nekaj sem prebral in ni mi čisto jasno kaj hočete raziskati.
-zakaj so uporbili 16.7Hz in ne 50Hz sem nekje že pisal. Bog ve, v kateri temi je to bilo?
Bom počakal :-$ , da preberem ugotovitve.
Za izhodišče bi lahko vzeli knjigo, ki jo je predlagal Železni
http://books.google.si/books?id=Hdvr82d ... &q&f=false
Od strani 62 naprej. Nažalost so googlovci pregnani in skrijejo najslajše. Se vidi, da so ameri..
-problemi pretakanja energije iz javnega omrežja v 16.7Hz omrežje?
- ali problemi pretvorbe 50hz v 16.7Hz
- ali sama sihronizacija pretvornikov(modernih frekvenčnikov, motorgeneratorjev in samih generatorjev v železniških hidrocentralah.
Tukaj je nekaj napisal že mkx.
Pa še to. Re4/4 debate so bistvo napredka, bodisi znanja, razvoja, itd..
Saj veš kako so se morali boriti Da_Vinci, Volt, Lenz, Tesla, Koprenik,itd..

:D LP
Odgovori