DIPLOMA

[fiat310]

Seveda so pridni delavci s kilometrino izredno pomembni, niso pa vse. Se spomnim neke debate, ko je Nurmi omenil, da na mostove dajejo "manganske tirnice", kar je izraz, ki ga uporabljajo delavci na terenu. S tem ni nič narobe, saj jim ni treba vedeti zakaj se vgrajuje določen tip tirnic ter kakšne lastnosti imajo, morajo imeti samo praktična znanja, kako se kaj naredi in voljo do dela.

Kljub temu pa rabimo ljudi, ki vejo, da je oznaka manganskih tirnic R260Mn ter da morajo imeti natezno trdnost vsaj 880N/mm2 in trdoto 260-300HB. Vedeti morajo kako in zakaj se obrabljajo tirnice, kateri faktorji vse vplivajo na to, kakšno stvar poračunati, nato pa se odločiti kakšno tirnico dati na določen odsek. Ključna beseda tukaj je "vedeti". Ni fora fakultete kos papirja, ki ga dobiš na koncu, ampak pridobljeno znanje. Verjamem da vas jezijo naduti loleki, ki se prešvercajo skozi nek levi faks, a če mečete vse v isti koš, niste nič boljši kot tisti, ki pravijo da "na SŽ vsi samo pijejo v službi in nič ne delajo".

[mkx]

Gornjemu tekstu lahko samo

[Ljubitelj]

Predstavljajte si, da Nurmi naroči toliko in toliko ton "manganskih tračnic" v železarno Donawitz. Saj ne bi vedeli kaj ubožček hoče, kot pametni prodajalci bi verjetno hitro poiskali "prevajalca" da bi jim razložil kaj za en huduč je to. Je že tako da samo volja in delavoljnost nista dovolj za izvedbo posla. Bolj je važna glavca, ki kaj vsebuje in izvede delo ob minimalnih naporih. Seveda pa to v slovenistanu ni preveč cenjeno, mi še vedno gojimo kult črnega dela.

LP in brez zamere L

[Ljubitelj]

Da ne bomo v prazno nakladali "manganskih" tračnicah sem malo pogledal v standarde UIC 860 V naprimer in našel tale NEW REQUIREMENTS FOR THE QUALITY OF STEEL RAILS sodelvca instituta Kirilo Savić iz Bg, http://www.metalurgija.org.rs/mjom/vol1 ... M_1704.pdf" onclick="window.open(this.href);return false;

V članku lepo piše, da je obraba tirnic W perlitne strukture povezana s koncentracijo C (ogljika) Mn (mangana) in Si (silicija) v ut. procentih. Velja zveza

W=0.1427(C+Mn/4.72+Si/10)

Kemijska sestava tirnic je pa za različne kvalitete:

Koda: Izberi vse

Kakovost Nat. trdnost  C [%]      Mn [%]      Si [%]      Cr [%]     P [%]   S [%]
700       680 -  830   0,4-0,6    0,80-1,25   0,05-0,35   -          <0,05   < 0,05  
900 A     880 - 1080   0,6-0,8    0,8-1,3     0,1-0,5     -          < 0,05  < 0,05
900 B     880 - 1080   0,55-0,75  1,3-1,7     0,1-0,5     -          < 0,05  < 0,05
1100 >   1080          0,55-0,8   0,8-1,3     0,3-0,9     0,7-1,3    < 0,03   < 0,03

Kot se vidi, je mangan prisoten v vseh 4 kvalitetnih razredih, koncentarcija pri tirnicah z natezno trdnostjo 680-830 MPa pa je povsem enaka kot za natezno trnost nad 1080 MPa. Le tirnice razreda 900B imajo povečan delež Mn. Torej je zelo nerodno govoriti o manganskih tirnicah, ko pa obstaja cela tabela parametrov na katere je potrebno gledati, da se doseže primerna kvaliteta.

LPL

[preglednik]

Predstavljajte si, da Nurmi naroči toliko in toliko ton "manganskih tračnic" v železarno Donawitz. Saj ne bi vedeli kaj ubožček hoče, kot pametni prodajalci bi verjetno hitro poiskali "prevajalca" da bi jim razložil kaj za en huduč je to. Je že tako da samo volja in delavoljnost nista dovolj za izvedbo posla. Bolj je važna glavca, ki kaj vsebuje in izvede delo ob minimalnih naporih. Seveda pa to v slovenistanu ni preveč cenjeno, mi še vedno gojimo kult črnega dela.

LP in brez zamere L

Ne mi dajat v nič Nurmija in "kult črnega dela". Profesor na faksu nam je vedno razlagal: "če hočete najti pravega metalurga potem pojdite k vaškemu kovaču". Znanje je pač nekaj, kar je pomembno pri vsakem delu, tudi pri "ta črnem". Večji problem pri nas je, da smo postali mojstri za delanje znanja iz niča, oziroma specialisti za mešanje vetra. Vendar to ne spada več v to temo.

(mogoče pa je Ljubitelj bolj mislil na kult dela na črno... )

[mkx]

Pri vsem skupaj obstaja idealna mešanica znanja in izkušenj. V grobem sta dve izhodišči: znanstveno v osnovi da znanje (teoretično šolanje) in praktično (skozi trdo delo pridejo izkušnje). Nekje med obema izhodiščema pa je prej omenjena idealna mešanica.
Je že tako, da to idealno mešanico dosežejo redki, je pa z enakim trudom dosegljiva iz obeh izhodišč. Če znanstvenik ima voljo do dela, pridobi izkušnje. In če praktik ima voljo do učenja, pridobi znanje. Seveda pa ima vsaka skupina, ki prihaja iz različnih izhodišč, v povprečju odpor do tistega, kar ima druga skupina za izhodišče. Žal pa marsikdo čuti odpor tudi do tistega, kar naj bi bilo njegovo lastno izhodišče ("loleki" s fakultet prezirajo znanje, pa tudi "fizikalci" prezirajo izkušnje).

[fiat310]

@mkx
Se popolnoma strinjam. Bi pa dodal, da pokroviteljsko obnašanje nekaterih (Ljubiteljevo nazivanje Nurmija z ubožčkom...), le povečuje razkorak med obema skupinama, ljudje s takim odnosom pa nikoli ne dosežejo omenjene idealne mešanice. Mi je pa všeč link na srbski članek o kvaliteti tirnic, ki je kratek in informativen.

[Ljubitelj]

Ne mi dajat v nič Nurmija in "kult črnega dela". Profesor na faksu nam je vedno razlagal: "če hočete najti pravega metalurga potem pojdite k vaškemu kovaču".

Nič ne dajem Nurmija v nič, je fejst dec, včasih pa nima prav in to je treba naravnost povedat. Časi ko so pa vaški kovači vedeli mnogo o jeklu so pa definitivno že mimo. Jekla (in novi kovinski materiali) so postala že cela znanost. Sicer, koliko vaških kovačev je pa zaposlenih v razvoju ene propulzivne železarne (recimo v Donawitzu, ki je največji svetovni proizvajalec tirnic). Še v naši skromnih jeklarnah ni opaziti vaških kovačev, imajo pač tako specifičen program, da "vaško kovaške" izkušnje odpovedo, orodna jekla, transformatorske pločevine, nerjavna jekla..... V časih vaških kovačev teh materialov ni bilo, torej tudi ni izkušenj. Kar se pa tiče razlage "črnega dela", mislim na garanje, ne na delo na črno.

LPL

PS.:
Hvala lepa za ureditev tabele, sam je nikakor nisem znal urediti za obliko na forumu.

[Tono]

Še mojih 5 centov: dejansko bi bilo večkrat bolje govoriti z vaškim kovačem kot pa z "strokovnjakom", ki je do "titla" prišel s prepisano diplomo. Žal pa vaških kovačev ni več, zato so veliko krat pomembne odločitve prepuščene popolnim teoretikom.

[hidro]

Teoretično je praksa posledica teorije, praktično je pa ravno obratno.

[preglednik]

Lubitelj, mojo izjavo bi moral vzeti posplošeno, ti pa si šel nakladat o vaških kovačih in specialnih pločevinah. Hotel sem samo reči, da vsako delo zahteva svoje znanje, tudi rokodelsko, če tako hočeš. Mislim, da v Donawitzu še kako cenijo znanja svojih mojstrov.

[Nurmi]

Jaz ne vem zakaj eni jemljete stvari tako zares.Nobenih strani ni.Niti ne jemljem,da je kdo moj nasprotnik,niti ne gojim nobene zamere do nobenega.Znam vam dvigniti cukr in pritisk,ampak to je samo dobro za debato.Tako ni vse skupaj eno samo prikimavanje in enoumje.To sem vam že povedal,da babe ne iščem na forumu,fanta tudi ne in nimam nobene potrebe da komu ugajam.Zame osebno je največji problem,ker je razvrednoteno DELO.Delo je ena izmed najpomembnejših stvari,potrebnih za preživetje in ima (naj bi imelo ) v našem vrednotnem sistemu posebno mesto. Ker se vrednote skozi čas počasi spreminjajo, se med
generacijami razlikujejo, ali pa na njih vplivajo posebni dogodki (prehod iz socializma v kapitalizem), je zanimivo ugotoviti kako pravzaprav mlada generacija gleda na delo kot vrednoto.Seveda vrednote pridobivamo skozi socializacijo, pri čemer so pomembne tudi lastne, individualne izkušnje. Naslednje je izobraževanje. Potrebam trga dela in delavnih procesov ne sledijo izobraževalni sistemi.Namesto tega proizvajajo "instant" univerzalne inžinirčke in magistre.Ki so s polno kepo nepotrebnega balasta nezaposljivi.Prosim lepo.To je Slovenska realnost. Sploh pa je večina poklicev v železniškem prometu specifičnih in zahtevajo dolgotrajno USMERJENO izobraževanje.Z veliko prakse na bodočem delavnem mestu.Da bodoči kandidati,ki bodo nasledili naše tečne stare riti,začutijo utrip sistema in bodo svoje delo lahko opravljali kvalitetno.To je vsa poanta.

BTW o plehu in manganu nimam pojma.Vem da je trd to je vse kar me laično zanima.

[hidro]

Točno tako. Sem že hotel prej napisat, bom pa zdajle.
Primer v naši firmi, že kar nekaj let nazaj: pride mladi elektroinženirček s faksa, po vezah itak, k nam, poln sebe, dobi pisarno, fikus, fotelj, a ne loči transformatorja od traktorja, sprašuje kaj je tista stvar z rdečimi klobučki (odklopnik 110kV) in potem soli pamet starim mačkom v delavnici. Šolski sistem pri nas je res totalno zgrešen in res nima stika z realnimi potrebami. Šola ti da izobrazbo, ne pa širine.
Po moje bi bilo bolje tako, vsaj v naši firmi.
1.) min. 1 leto z metlo, šmirom, cunjo, white špiritom, kabelskimi jaški, ... da se spozna s procesi, stroji, prostori, itd.
2.) min. 1 leto delavnice kot štromar ali strojnik, da zna sam popravit in rešit. Kakšno nočno, ko si sam, pa treska in te zaliva. Na napakah bi se ogrooomno naučil, kot se je vsak, ki je kaj takega preizkusil.
3.) šele potem bi lahko šel v višje inženirske sfere našega podjetja, kjer bi podkovan z osnovami bistveno bolje razumel in izboljševal zadeve.
Ampak marsikateremu bi ob takem usposabljanju lahko krona z glave padla, ker on je pa "inženir" in ni zato v šolo hodil, da bo zdaj pa metlo gonil ali šraufal.


To je seveda samo moje skromno mnenje.

Lp, B

[Nurmi]

Tko je.Železničarji verjetno poznate Radeta Smiljaniča.To so železničarji,ki so začeli kot premikači in skozi delo in izkušnje magistrirali do uprave.Ta človek ne bo govoril o semaforjih na železnici.Pa še malo da navežem,zakaj imam velik žolč.V Gorici se popravlja tir 3.Debata med "strokovnjaki" v baru."Delo zaostaja,bo treba vzeti še nekaj fizikalcev.Sicer je ta golazen draga,ampak dovoljenje od vodenja nam izteka...." Če ne bi spoštoval našil lepih kelnarc,bi pristopil k mizi in ga nockautiral smrkavca. Preko 50 letni možakarji,ki so ročno menjali prage na dežju so "draga golazen".

[Tono]

hidro, kot da bi mi besede vzel iz ust.

Razni podrepniki in toplovodarji, ki se prijazno hihitajo profesorjem, jim nosijo torbe ter popravljajo izpite, neposredno iz študija prešaltajo na podiplomskega, pa kar na magisterji, če ne celo na doktorat. Diplomske naloge so itak v veliki večini popolnoma teoretičnega značaja, kaj šele ostale višjega ranga. In tak tip, natankan s teorijo da bolj ne gre, kar nakenkrat iz akademske sfere zaradi denarja in/ali zvez cvokne v javno upravo ali gospodarstvo. In to brez minute prakse. Da, kdo si ni probal dela na terenu, v proizvodnji ali v vzdrževanju, kjer te ob mislih na posledice nepravočasno izvršene naloge od ranega jutra šraufa po želodcu, nima kaj iskati v firmi. In žal je takih piflarjev moč na terenu srečati ogromno. Večina šol je popolnoma zanič, od poklicnih navzgor. Pa ne govorim na pamet, s poklicnimi in tehničnimi imam dnevno opravka in nikoli mi ni bilo nerodno, raznim "šolnikom" v ksiht povedati, kaj jim gre, pa četudi pred učenci. Šole bruhajo trume teoretikov, nivo uporabnih znanj, ki so jih slušatelji dobili, je v veliki večini hudo vprašljiv, in sprašujem se, kdaj bo prišlo do popolnega zloma. Pa jebemo mater, ko ti stoji proizvodnja ne boš delal simulacije, ampak boš vzel hamer, fleks in varilni aparat in popravil okvaro. In pravi inženir je ta, ki zna oblečti ibercug, stopiti do stroja in napako odpraviti. Pri nas pa razni pizdeki in duvatorji z akademskimi titli v modrih srajcah, suknjičih, kravatah in lakastih čevljih paradirajo po firmah ter pljuvajo po ljudeh, ki dejansko opravljajo njihove naloge. Zato pa smo tam, kjer smo.

In da, @nurmi, škoda da kretena nisi usekal na gobec. Ker si je to zaradi "golazni" nedvomno zaslužil.

Tono