Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Splošna debata okoli železnice oziroma kar ne paše pod ostale kategorije.
Odgovori
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Magna v Sloveniji: kako hitro bomo dobili še en Revoz?

12.01.2017

Dobavitelji se veselijo, a izziv bo zagotoviti dovolj kadra za vse v regiji

V Magni so očitno zadovoljni s tem, kar je doslej za pridobitev njihove naložbe naredila slovenska vlada, saj so zdaj uradno potrdili prihod v Slovenijo. Don Walker, izvršni direktor Magne, je povedal, da bodo vlagali v Sloveniji, tu postavili lakirnico in odprli 400 novih delovnih mest. A imeti tako veliko zemljišče v Hočah pri Mariboru ter postaviti samo lakirnico in polakirane sestavne dele voziti drugam, je ekonomsko neupravičeno. Kdaj bo torej v Hočah drugi Revoz, ki je eden največjih slovenskih izvoznikov, koliko bo prihod Magne prinesel še manjšim slovenskim podjetjem, ki dobavljajo sestavne dele za avtomobile? Koliko bomo za to naložbo odšteli slovenski davkoplačevalci in kaj bo pomenila na trgu dela?

Don Walker je na vprašanje, ali bodo v Sloveniji, v Hočah pri Mariboru, postavili tovarno, kjer bodo sestavljali avtomobile, odgovoril s primerjavo kure in jajca. Na investicijski konferenci je povedal, da so z dvema avtomobilskima proizvajalcema v pogovorih za sestavljanje dveh modelov avtomobilov. Katera sta ta dva proizvajalca, v družbi niso razkrili. »Večina novopridobljenih poslov je v Evropi,« je povedal Walker in dodal, da pa povpraševanje še ni tolikšno, da bi zgradili celotno novo tovarno za sestavljanje vozil. »Gre za vprašanje kure in jajca,« je dejal. »Če bi v Evropi imeli prilagodljivo tovarno za sestavljanje vozil, bi dobivali nov posel, a ne želimo porabiti kapitala, dokler ne bomo imeli dovolj kritične mase,« je poročal kanadski spletni portal The Globe and Mail.

Kaj je Magna

Magna je eden največjih proizvajalcev avtomobilskih delov na svetu. Sedež družbe je v Kanadi, delnice pa kotirajo na borzah v Torontu in New Yorku. Hčerinske družbe ima skupina povsod po svetu. Izdeluje posamezne dele, hkrati pa (med drugim hčerinska družba Magna Steyr v Gradcu) razvija, izdeluje in sestavlja tudi avtomobile za posamezne znamke. Na začetku decembra je družba objavila, da bodo v Gradcu izdelovali jaguarja land roverja i-pace, prvo povsem električno vozilo te blagovne znamke, v Gradcu pa bodo sestavljali tudi novo vozilo BMW serije 5.

Kako bo potekala naložba

Občina Hoče - Slivnica mora najprej do konca februarja sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Odkup zemljišč še poteka, če dogovori ne bodo sklenjeni, lahko vlada lastnike razlastnini. Magna želi sto hektarjev komunalno opremljenega zemljišča. Gradbeno dovoljenje za postavitev lakirnice želi dobiti do konca junija. Lakirnica naj bi po naših informacijah začela delati septembra 2017.

»Gre za približno tako veliko lakirnico, kot jo imamo v Revozu, zato menim, da je to samo prva faza oziroma zametek večje tovarne. Ekonomsko ni upravičeno, da bi Magna tu sestavne dele lakirala in jih na montažo vozila drugam,« nam je povedal prvi sindikalist Revoza Slavko Pungeršič.

Tudi predsednik vlade Miro Cerar je včeraj ob obisku župana v Hočah povedal, da je lakirnica šele prva faza naložbe. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa: »V drugi fazi naj bi projekt nadgradili s 1350, v tretji pa s še dodatnimi 1300 zaposlenimi, kar bi skupaj pomenilo okoli 3000 novih delovnih mest. Ob tem je treba upoštevati tudi to, da se na vsako delovno mesto v neposredni proizvodnji vežejo vsaj še trije do štirje ljudje, ki bodo del dobaviteljske verige."

Magna naj bi po naših informacijah v Hočah v petih letih odprla skupaj tri tisoč delovnih mest in vložila 350 milijonov evrov. To seveda, če nas ne bo doletela kakšna večja kriza, ki bo povzročila upad prodaje avtomobilov. V takem primeru bo na novi Revoz treba počakati dlje časa. Pogledali smo, kaj potrjene napovedi Magne pomenijo za regijo.

Trg dela

Za 300 delavcev v Revozu kontaktirali že več kot 11.700 brezposelnih

Magna bo v Sloveniji zaposlovala postopoma – najprej predvsem delavce za proizvodnjo, pozneje pa tudi precej inženirjev in drugih strokovnih kadrov. To bo precejšen zalogaj za štajersko regijo, kar se že danes kaže na primeru Revoza na Dolenjskem. Revoz bo namreč konec meseca zaposlil 340 delavcev v proizvodnji, čez nekaj mesecev pa še okoli 200. A zatika se že pri prvih 300, saj kot pravijo na zavodu za zaposlovanje, ki sodeluje pri iskanju delavcev, so do zdaj o delu v Revozu informirali že več kot 11.700 brezposelnih z območja Novega mesta, Sevnice, Ljubljane s širšo okolico, pa tudi Trbovelj in Celja. Delavce iščejo že od oktobra in še zdaj niso našli vseh, saj opažajo, da v postopku dokončnega izbora delavcev upadeta motivacija in zanimanje brezposelnih, zato še zdaj iščejo kader za zaposlitev konec januarja v Revozu.

»Bazen kadra je izčrpan«

Lahko podobno pričakujemo tudi ob zaposlovanju v Magni v Hočah? Izvršni direktor kadrovske družbe Kariera Tilen Prah je ocenil, da bo kljub visoki brezposelnosti v štajerski regiji precejšen izziv najti že prvih 400 delavcev, saj ima Štajerska že zdaj izjemno velike težave pri zagotavljanju tehničnega kadra. »Bazen kadra je izčrpan, tehničnega kadra ni, pritisk na kadre je vse večji,« je povedal Prah. Podjetja v regiji že zdaj težko najdejo kader, tudi ker je premalo vpisa na srednje tehniške šole.

Zavod stavi na ugled Magne

V Sloveniji je trenutno okoli sto tisoč brezposelnih. Od teh jih je v območnih službah zavoda v Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju in v Celju prijavljenih več kot 36 tisoč. »Res je, da je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih veliko brezposelnih, a jih od teh velik delež ni ustreznih,« pravi Prah. A na zavodu za zaposlovanje pravijo, da bo v tem delu Slovenije odprt nov zaposlitveni bazen, ki je bil do zdaj zapostavljen, saj se veliko delavcev s tega območja zaposluje tudi v Avstriji. »Pričakujemo, da se bodo nekateri delavci vrnili domov,« dodaja Vlasta Stojak z zavoda za zaposlovanje. Pojasnjuje, da se bo zavod že zelo zgodaj lotil usposabljanja kadra. »Pripravljamo programe po meri, kar pomeni, da se dogovarjamo z delodajalcem in izobraževalnimi institucijami, da usposobimo brezposelne natančno po meri tega delodajalca,« razlaga Stojakova. Dodaja, da delodajalci vse bolj iščejo delavce s specifičnimi znanji in kompetencami, a ljudje se na spremembe počasneje odzivajo, kot so potrebe delodajalcev. Tako veliko delavcev v tem delu Slovenije v zadnjih letih niso iskali. »To bo velik zalogaj za nas in za vse agencije, ampak glede na podhranjenost delovnih mest v tistem okolju lahko pričakujemo pozitiven odziv, tudi zaradi ugleda delodajalca,« meni Stojakova.

Priložnost za dobavitelje

Vsaka nova naložba pomeni možnost dela tudi za okoliška podjetja. V primeru Magne so priložnosti toliko večje, ker ima Slovenija zelo razvito dobaviteljsko industrijo avtomobilskih sestavnih delov. Mnogo podjetij sicer dela za dobavitelje večjih sklopov avtomobilov, in ne neposredno za tovarne, kjer avte sestavljajo. A možnosti so. Blaž Nardin, direktor družbe Gorenje Orodjarna, pravi: »Magna je naš zelo pomemben kupec in z njo imamo dobre partnerske odnose. Vesel sem, da se bo razširila še v Hoče. To za nas in tudi za druge dobavitelje avtomobilistom pomeni veliko priložnost, da pridobimo še več posla. Je pa hkrati tudi pritisk na tehnične kadre, ki jih v Sloveniji že tako primanjkuje. Tako da nekaj odliva pričakujemo. Upam pa, da se v Magni zavedajo, da ni dobro, če slabijo svoje dobavitelje. Prihod Magne je tudi dobro znamenje za preostale nove vlagatelje, da je Slovenija primerna država za tuje naložbe.« Prihoda Magne se veseli tudi Andrej Poklič, direktor družbe GKN Driveline Slovenija iz Zreč, ki že dela za avstrijsko Magno, in direktor še šestih tovarn GKN Driveline: »Logistika in sposobnost hitrega odzivanja sta v takih tovarnah pomembni in naša bližina je gotovo naša prednost, da za Magno v prihodnjih letih pridobimo nove posle.«

Koliko bo vložila Slovenija?

Kolikšen znesek Magna od Slovenije pričakuje za sofinanciranje svoje naložbe pri nas, včeraj nismo izvedeli. Zdravko Počivalšek je povedal le, da je Magna že vložila ustrezno vlogo, ki jo bo vlada rešila v mesecu dni. Spomnimo, da je vlada za ureditev zemljišča za Magno v proračunu rezervirala deset milijonov evrov. Revoz pa je v letih 2013, 2014 in 2015 iz regionalnih spodbud prejel 16,4 milijona evrov.

Magna je dobrodošla. Tudi če bo podjetjem pobrala del kadrov, dobavitelji pričakujejo nove posle

Slavko Pungeršič, predsednik sindikata Revoza: »Število ljudi v lakirnici, ki jih bo imela Magna v Hočah, je podobno tistemu, ki jih ima v lakirnici Revoz. To po moje pomeni, da gre v Hočah za zametek večjega obrata. Samo lakiranje in potem dostava lakiranih delov v druge tovarne se ekonomsko ne splačata. Tudi glede na površino zemljišča, ki ga želi Magna, je razbrati, da bodo v Hočah pozneje tudi sestavljali avtomobile. Verjamem, da bodo na Štajerskem lažje dobili kader. Tu na Dolenjskem so se v zadnjega pol leta razmere tako spremenile, da si kadre že krademo. Dejstvo je, da se ljudem zaposlitev prek agencij, tudi če je za nedoločen čas, ne zdi tako varna kot zaposlitev pri enem delodajalcu. Če le imajo možnost, se tako, pa čeprav plača ni višja, raje odločijo za zaposlitev v podjetju kot pa prek agencije.«

Blaž Nardin, direktor Gorenja Orodjarne: »Magna je naš zelo pomemben kupec in z njo imamo dobre partnerske odnose. Vesel sem, da se bo razširila še v Hoče. To za nas in tudi za druge dobavitelje avtomobilistom pomeni veliko priložnost, da pridobimo še več posla. Je pa hkrati tudi pritisk na tehnične kadre, ki jih v Sloveniji že tako primanjkuje. Tako da nekaj odliva pričakujemo. Upam pa, da se v Magni zavedajo, da ni dobro, če slabijo svoje dobavitelje. Prihod Magne je tudi dobro znamenje za druge nove vlagatelje, da je Slovenija primerna država za tuje naložbe.«

Tilen Prah, izvršni direktor Kariere: »Kljub visoki brezposelnosti v štajerski regiji bo precejšen izziv najti že prvih 400 delavcev, saj ima Štajerska že zdaj velike težave pri zagotavljanju tehničnega kadra. Bazen kadra je izčrpan, tehničnega kadra ni, pritisk na kadre je vse večji. Najti več kot tisoč delavcev v tem okolju bo izjemen izziv. Podjetja v regiji že zdaj težko najdejo kader, tudi ker je premalo vpisa na srednje tehniške šole, hkrati pa je prevelik vpis v terciarno izobraževanje.«
https://www.finance.si/8853047/Magna-v- ... =485418243
Zadnjič spremenil Solčavec, dne 13.01.2017, 11:28, skupaj popravljeno 2 krat.
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Pa še nekaj starejših člankov:
Takšni so načrti proizvodne cone v občini Hoče-Slivnica

23.12.2016

Med drugim načrtovana lakirnica in objekt za sestavljanje vozil v velikosti 66.000 kvadratnih metrov

V občini Hoče-Slivnica začetek javne razgrnitve občinskega prostorskega načrta, v katerem je predvidena tudi vzpostavitev proizvodne cone. Na občini morebitne pripombe pričakujejo v roku meseca dni.

Imena Magna ni, proizvodni obrati so

Imena podjetja Magna, ki naj bi v proizvodni coni odprlo novi obrat in omogočilo nekaj tisoč zaposlitev, v planu ni zaslediti, so pa v njem med drugimi opredeljeni nekateri objekti in faznost njihove gradnje. V prvi fazi tako denimo lakirnica v velikosti 24.000 kvadratnih metrov, večje skladišče v višini 30 metrov in poslovna stavba. V drugi fazi je načrtovana gradnja objekta za izdelavo sestavnih delov velikosti okoli 3000 kvadratnih metrov, pa objekt za sestavljanje vozil velikosti 66.000 kvadratnih metrov. Tudi v tretji in četrti fazi so načrtovani podobni objekti istih dimenzij.

Slika

V januarja javna razprava

Hoški župan Marko Soršak bo v začetku januarja organiziral tudi javno obravnavo sprememb načrta. V teku pa je tudi iskanje nadomestnih zemljišč za kmetijsko dejavnost. »Se pregleduje točno stanje, ker zemlje ni toliko, kot jo kmetje želijo. Potrebno bo poiskati rešitev,« pravi Soršak, ki si želi, da bi vsa odprta vprašanja rešili z dogovorom. Je pa državni zbor medtem že sprejel zakon, ki omogoča tudi razlastitev lastnikov zemljišč.
https://maribor24.si/lokalno/taksni-nac ... -slivnica/


Hoški kmeti imajo še vedno pomisleke

4. 1. 2017

Okoliški kmetje imajo še vedno največ pomislekov glede gradnje Magnine tovarne v Hočah.

Predstavniki podjetja Urbis so zainteresiranim predstavili načrtvoane prostorske sprememba in s tem povezano okoljsko poročilo. Kot je povedal Rajko Sterguljc, gre za 92 hektarjev veliko območje v bližini letališča, namenjeno vzpostavitvi proizvodne cone za potencialnega investitorja, od tega 15 hektarjev zemljišč, ki so bila doslej namenjena pridobivanju gramoza, preostalo pa kmetijska zemljišča.

Po besedah Mire Vizovišek Motaln je končna ocena okoljskih analiz pokazala, da so predlagane spremembe občinskega prostorskega načrta ob upoštevanju zakonskih predpisov in strokovnih podlag sprejemljiv poseg v okolje in ne bodo imele negativnega vpliva, nekatere vplive pa bo mogoče omiliti z ustreznimi ukrepi.

Kmetje: To ne gre na hitro

Kmete, ki se bodo morali odpovedati svojim sedanjim in po njihovem prepričanju najbolj kakovostnim zemljiščem, je najbolj razjezil predlagani omilitveni ukrep, s katerim bi skrčili za več kot sto hektarjev gozdnih površin in jih usposobili za kmetijsko proizvodnjo. Eden od najbolj glasnih Rado Lobnik je spomnil, da kaj takega ni mogoče storiti na hitro, še posebej pa ne zagotoviti kakovosti zemlje, kot so je bili deležni doslej.

Hoški župan Marko Soršak je pri tem poudaril, da takšen ukrep ni namenjen za nadomestna zemljišča kmetom, ki se bodo morali umakniti proizvodni coni, Sterguljc pa je še pojasnil, da bodo morali biti omilitveni ukrepi izvedeni še pred dodelitvijo uporabnega dovoljenja potencialnega investitorja ter da so ti del postopka pridobivanja ustrezne projektne dokumentacije.

Upoštevati je treba prihodnji razvoj

Pomirjeni z zagotovili predstavljavcev prostorskega načrta, ki bi ga hoški občinski svet lahko potrdil že na februarski seji, da jih spremembe ne bodo prizadele, so bili predstavniki Letalskega centra Maribor.

Po pojasnila je prišel tudi direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih, ki ga je zanimalo, če so pri prostorskih spremembah upoštevali tudi dejstvo, da se bo v prihodnjih letih končno vendarle začelo razvijati tudi mariborsko letališče, kar pomeni, da je že zdaj treba infrastrukturo načrtovati tako, da jih ne bo treba pozneje, ko bi lahko prišlo do ozkih grl, spreminjati.

Sterguljc je pojasnil, da je železniški tir načrtovan tako, da ga bo mogoče podaljšati do letališča, predvidena je 15 metrov široka tripasovna regionalna cesta, vodne kapacitete od gramoznice zadoščajo za vse potrebe, delno bodo rekonstruirali tudi priključek na avtocesto. Na energetskem področju je predviden plinovod iz Miklavža, elektriko pa bodo najprej zagotovili preko 20-kilovoltne razdelilne postaje Rače, pozneje pa je predvidena neposredna navezava na 100-kilovoltni daljnovod.

Od devetih v ožji izbor dve lokaciji

Na očitke kmetov, da je bilo možnih za vzpostavitev tovarne tudi več drugih lokacij, je Sterguljc pojasnil, da so preverili devet možnih lokacij po vsem Podravju, na koncu pa sta v ožji izbor prišli lokaciji v Hočah in Slovenski Bistrici. Slednja naj bi imela še boljša kmetijska zemljišča in je preveč oddaljena od železnice, zato so se odločili za aktualno.

Potencialni investitor je namreč zahteval vsaj 85 do 90 hektarjev veliko zemljišče, zato je odpadla poslovna cona nekdanjega Tama, Lenart nima železniške povezave, za lokacijo v Kidričevem pa so se po besedah Sterguljca zagrevali vsi drugi, razen lastnikov, ki so pojasnili, da tamkajšnji prostor še potrebujejo za razvojne načrte Taluma in Boxmarka.
http://www.zurnal24.si/hoski-kmeti-imaj ... nek-283646
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4293
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Kako ni kadrov? Saj vsako leto konča en oddelek strojnikov, električarjev, inženirjev na vseh šolah.. Kadri so, le delodajalci želijo 20 letnike s 30 leti delovnih izkušenj. Pri nas, ko končaš šolo, si na trgu brez znanja v rokah. V germanskih državah pa imaš znanje, ki si ga dobil pri obvezni praksi.
038
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 873
Pridružen: 10.03.2009, 20:49

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a 038 »

Kako ni znanja? 3 leta nazaj je podjetje Palfinger razpisalo solanje za poklic strojnika. Praksa v podjetju v Mariboru, teorija v Murecku, vse stroske bi krilo podjetje Palfinger, sluzba garantirana. Vse je na koncu padlo v vodo. Zakaj? Ker ZDR-1 ne poznala termina vajenec, kar je bilo par dni nazaj slisati v medijih.... tisti kateri pa ste bili kdaj na faksu v kaksnih delavnicah ali "laboratorijih", joj to ima jodlar v nasi poklicni soli.
Seveda bomo dobili Magno v Sloveniji a bo njihova placa koliko?
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Kako ni znanja? 3 leta nazaj je podjetje Palfinger razpisalo solanje za poklic strojnika. Praksa v podjetju v Mariboru, teorija v Murecku, vse stroske bi krilo podjetje Palfinger, sluzba garantirana. Vse je na koncu padlo v vodo. Zakaj? Ker ZDR-1 ne poznala termina vajenec, kar je bilo par dni nazaj slisati v medijih.... tisti kateri pa ste bili kdaj na faksu v kaksnih delavnicah ali "laboratorijih", joj to ima jodlar v nasi poklicni soli.
Seveda bomo dobili Magno v Sloveniji a bo njihova placa koliko?
Laboratorij na fakulteti in delavnica na poklicni šoli je namenjena povsem različnemu nivoju, vsaj v elektro stroki je tako, kar je pa povsem normalno. Primerjava s kakšno Višjo šolo in neuniverzitetnim visokošolskim programom bi bila bolj primerna.
Kako ni kadrov? Saj vsako leto konča en oddelek strojnikov, električarjev, inženirjev na vseh šolah.. Kadri so, le delodajalci želijo 20 letnike s 30 leti delovnih izkušenj.
Iz lastnih izkušenj in izkušenj družinskih članov bi dodal samo to, da dobri kadri tehnični kadri imajo službo že pred diplomo in je pravzaprav največji problem, kako študente obdržat da končajo z diplomo. Kar pa ostane je pa :mrgreen: In kar me je najbolj presenetilo, podobno ni samo za strojnike in električarje, temveč tudi za gradnike. Sicer pa v naši 5 članski familiji še nihče v življenju ni pisal prošnje za službo, preden ni bil neformalno sprejet, pa sem v 42 letih menjal 5 služb. Pri zaposlovanju mladih je nek drug problem, totalna nezaineteresiranost v času šolanja in nerealna pričakovanja. Je zadnjič moj ta mladi rekel po obisku Montanistike v Leobno, da ga je najbolj presenetilo, da študenti tam HOČEJO ŠTUDIRAT, pri nas pa večina hoče ŽURIRAT. Rezultat je pač posledica napačne orientacije v 20-tih.

LPL
dare20
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 371
Pridružen: 10.02.2011, 15:59

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a dare20 »

Glede teme, katero je izredno dobra za razmislek se je sedaj pojavilo tisto vprašnje, katero so posamezniki v politiki zavozili, k oso degradirali izobraževanje na celi črti. V zvezi tehničnih poklicev je ta projekt pokazal, da je pod NUJNO potrebno spremeniti sistem izobraževanja. Že pred leti smo v debati z profesorji na eni izmed tehničnih šol ugotovili, da se napačno pristopa k izobraževanju. Vsi vemo, da tehnika gre z veliko hitrostjo naprej. Tako recimo v informacijski tehnologiji organizirajo ravnatelji nakupe novih učnih pripomočkov tako, da prosijo starše dijakov za prispevek. Zato je pravilno, da se pristopi k staremu načinu izobraževanja. Tukaj pa se je pojavil novi problem in to je priernost mentorjev, kateri zasedajo delovna mesta brez ustrezne izobrazbe.
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Magnina lakirnica v Hočah bo za stopnjo novejša, sodobnejša, pravi župan

Kasneje je občina organizirala tudi ogled Magnine proizvodnje in lakirnice v Gradcu, a tega ogleda se "težkokategorniki" med okoljskimi nevladniki niso udeležili..

http://www.vecer.com/magnina-lakirnica- ... an-6310645
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Uporabniški avatar
kozorog
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 382
Pridružen: 12.09.2013, 15:45
Kraj: Celje

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a kozorog »

Čudno da okoljevarstvenike ne moti na tone gnojevke in pesticidov ki jih kmetje zlijejo na podtalnico, da ne govorim o smradu z zaprtimi očmi veš kdaj si prišel v Hoče. In kako zaboga lahko tukaj govorijo o najboljših kmetijskih zemljiščih, med avtocesto x2, železnico, letališčem, gramoznico, asfaltno bazo,..?

Naj se rajši pobrigajo za tista jezera nedaleč stran v Hotinji vasi ki so polna smeti in kamor se steka pol občinske kanalizacije.
SlikaSlika
bisabre
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 663
Pridružen: 19.07.2015, 13:34

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a bisabre »

Več kot točno, a "naravovarstveniki" temu pravijo naravno sobivanje (človek-smeti-živali). Človek naserje živali pa se prilagode. :mrgreen:
Simpl je tanartabul.
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Uporabniški avatar
kozorog
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 382
Pridružen: 12.09.2013, 15:45
Kraj: Celje

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a kozorog »

Zanimivo. Idustrijski tiri so, prakirišč pa nikjer? [-o<
Uporabniški avatar
Dino S
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1499
Pridružen: 18.09.2008, 16:19
Kraj: Rogaška Slatina

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Dino S »

Parkirišča za nova vozila so v tistem rdečem polju št. 3, kjer se nahajajo tudi industrijski tiri.
Za zaposlene pa bodo parkirišča ob regionalni cesti v kotu pri letališču ter naprej proti Rogozi, med proizvodno halo in gramoznico ter še ob 4. hali. Pri krožišču ob izvozu z AC je predvidena še garažna hiša.

Sedaj pa upajmo, da bo Magni uspelo pridobiti nove posle in bo projekt uresničen v celoti.
...
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Si bo Magna zaradi kmetov premislila?

27 februar, 2017

Tovarna Magne Steyr se bo po načrtih začela graditi že junija, a projekt, ki bi po najboljšem scenariju prinesel tudi do 6000 zaposlitev, bi lahko padel v vodo, če ne bo prišlo do dogovora s kmeti.

Postopki za uresničitev projekta tovarne Magne Steyr v občini Hoče-Slivnica potekajo s polno paro. Pretekli ponedeljek so hoški svetniki potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone. Tam bi Magna Steyr gradila že v mesecu juniju, po najboljšem možnem scenariju pa bi v nekaj letih zaposlovala kar 6000 ljudi.

A kljub želji slovenske politike, gospodarstva in Magne Steyr, se lahko projekt še vedno zalomi. Z nekaterimi lastniki zemljišč, kjer bi nastala proizvodna cona, se Občina Hoče-Slivnica še vedno ni dogovorila. Časa naj bi bilo le še mesec dni.


Magna želi začeti graditi že junija

Za izgradnjo proizvodne tovarne Magne Steyr so na površini 92 hektarjev predvidene štiri faze. Magna želi hoško tovarno vzpostaviti v najhitrejšem možnem času. Kot so nam potrdili na Občini Hoče-Slivnica se bo prva faza – lakirnica, predvidoma začela graditi v mesecu juniju, zaposlitev pa bi dobili 404 delavci. Poleg lakirnice, bi junija začelo nastajati še skladišče obarvanih karoserij in poslovna stavba ter vsa potrebna cestna in druga potrebna omrežja za obratovanje prvega dela Magnine tovarne.


Prihodnje leto še druga faza s 1500 novih zaposlitev

Po prvi fazi pa bodo po načrtih že prihodnje leto začeli nastajati dodatni objekti z avtomobilskim obratom. Uresničena druga faza z objekti za izdelavo sestavnih delov in sestavljanje vozil bo prinesla dodatnih 1500 zaposlitev, kar pomeni da bo Magna po prvih dveh fazah zaposlovala blizu 2000 ljudi.


Čez nekaj let kar 6000 delovnih mest?

Investitor – Magna International, pa je v skladu z Zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče-Slivnica podala opis celotnega investicijskega projekta. V njem predvideva tudi tretjo in četrto fazo. Tretja faza bi prinesla širitev avtomobilskega obrata, četrta pa še dodatno lakirnico. Tretja faza pomeni 1.430 dodatnih, četrta pa še 2.670 dodatnih zaposlitev. Ob zaključku vseh faz bi bilo tako zagotovljenih kar 6000 zaposlitev.

''Preostali fazi 3. faza: Širitev avtomobilskega obrata in 4. faza: Nadaljnja širitev z dodanjem še ene lakirnice sta odvisni od nadaljnjega razvoja EU in svetovnega gospodarstva, od prejetih naročil za pogodbeno izdelovanje s strani strank in od končne odobritve potrebnih investicijskih izdatkov s strani Magna International,'' o morebitni uresničljivosti 6000 delovnih mest pravijo na hoški občini.

Slika


Če dogovora s kmeti ne bo – Magna odhaja drugam

Na občini Hoče-Slivnica pa so nas opozorili, da je pred začetkom katerekoli faze potrebno urediti lastništvo zemljišč, na katerih bodo stali novi proizvodni obrati. Občina Hoče-Slivnica skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo vodi postopke za dogovor s trenutnimi lastniki zemljišč, ki so jim bile ponujene možne rešitve oziroma nadomestila.

Z večino lastnikov je bilo do sedaj možno najti sporazumno rešitev, vendar na občini poudarjajo, da lahko brez kooperativnosti vseh sedanjih lastnikov, občina in celotna država izgubi priložnost za investicijo, ki ne bo prinesla samo novih delovnih mest temveč bo imela številne druge pozitivne učinke.

''V primeru, da se lastništva zemljišč ne uredijo pravočasno in se posledično ne uredijo za pridobitev dovoljenja za gradnjo, obstaja verjetnost, da bo investitor Magna Steyr »odšla« na drugo lokacijo,'' so za Mariborinfo.com povedali na občini Hoče-Slivnica.

Po nekaterih informacijah do dogovora še niso uspeli priti s trinajstimi lastniki zemljišč. Ti naj bi razmišljali o zahtevku za nadomestna kmetijska zemljišča primerne kvalitete, saj se s kmetijstvom preživljajo. Magna naj bi želela začeti postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja v čim krajšem času, tako da naj bi imela občina za dogovor s kmeti časa le še mesec dni.


Za odkup zemljišč država namenila 10 milijonov

Država je za vzpostavitev proizvodne cone zagotovila 10 milijonov evrov za nakup zemljišč. ''Gre za tako imenovana posojena sredstva, ki se planirajo vrniti v proračun RS s prodajo zemljišč investitorju, presežek denarja od prodaje zemljišč pa prejmejo lastniki, ki bodo zemljišča prodali,'' pravijo na občini.

Na takšen način je država le založila finančna sredstva za zagotovitev prostora, kjer je možno izvesti investicijo in razbremenila potencialnega investitorja pri pridobivanju soglasij 108 lastnikov za zemljišče v partnerstvu z lokalno skupnostjo.


Magna bo zaprosila za subvencijo

Poleg tega pa ima država za tuje neposredne investitorje, kot je Magna Steyr, na voljo posebna sredstva v okviru programa spodbujanja neposrednih investicij.
''Podjetje mora na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nasloviti vlogo, v kateri je opredeljena višina investicije, obseg, predvidena nova delovna mesta in pojasniti dodano vrednost, ki jo bo prinesla državi. Takšen bo postopek tudi v primeru Magne, končno višino subvencije pa bo določila Vlada RS,'' so nam pojasnili na hoški občini.

Podobna praksa je tudi pri vodilnih državah prejemnicah tujih neposrednih investicij za avtomobilsko industrijo (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška). Subvencije tako niso slovenski unikum ampak predstavljajo ukrep s katerimi države ustvarjajo konkurenčno okolje za investicije in omogočajo večje zaposlovanje ter višjo dodano vrednost in višje prihodke za proračun.

Če bo do dogovora s kmeti torej prišlo, bi v nekaj letih in ugodnih razmerah lahko hoška Magna zaposlovala kar 6000 ljudi.
Vir-http://mariborinfo.com/novica/politika- ... ila/131694
Zadnjič spremenil Solčavec, dne 28.02.2017, 9:40, skupaj popravljeno 3 krat.
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Kako bo Magnina tovarna vplivala na okolje in zdravje ljudi?

28 februar, 2017

Tovarna avtomobilskega giganta Magne Steyr, ki naj bi se začela graditi junija, bo imela vplive na okolje, a odgovorni zatrjujejo, da je dejavnost povsem varna.

Tovarna Magne Steyr, ki naj bi se predvidoma začela graditi v mesecu juniju, bo že kmalu zaposlovala najprej 404, nato pa še dodatnih 1500 ljudi. Tovarna avtomobilskega giganta bo imela takojšnji blagodejni učinek na gospodarstvo širše regije. Kakšne pa bi lahko bile nevarnost za okolje?

Da so lahko hoški občinski svetniki sploh potrdili spremembe prostorskega načrta, ki bo omogočil gradnjo proizvodnega obrata Magne, je bila potrebna izvedba celovite presoje vplivov na okolje.


Vplivi na okolje bodo ...

V Okoljskem poročilu, ki ga je pripravilo mariborsko podjetje Urbis d.o.o., so navedene možne emisije v okolje, ki bodo nastale ob uvedbi proizvodne cone v neposredni bližini mariborskega letališča in za vse štiri faze gradnje Magnine tovarne, ki smo jih podrobneje predstavili včeraj.

Pomembnejši vplivi na okolje, večja občutljivost okolja ali možnost posrednega vpliva na zdravje in varnost ljudi se zaradi proizvodne dejavnosti pričakujejo predvsem pri kakovosti zraka, površinskih voda, podzemnih voda in rabe tal. Za vsa področja so nujni omilitveni ukrepi, ki predhodno onemogočajo onesnaženje.


Za ohranjanje kakovosti zraka številni ukrepi

Kakovost zraka bodo ogrožale predvsem emisije zaradi proizvodnje in prometa. Ne samo pri gradnji, tudi pri kasnejšemu obratovanju bo moral lastnik oziroma upravljalec zagotoviti izvajanje monitoringa emisije snovi in druge ukrepe za zagotovitev ustrezne kakovosti zraka.

Pri načrtovanih prostorskih ureditvah bo potrebno upoštevati ustrezno prevetrenost prostora, z zasnovo pa vzpodbujati lokalne cirkulacije zraka.

'Vse novogradnje in obstoječi objekti morajo strmeti k cilju zmanjšanja rabe energije in onesnaženosti zraka v občini. Ogrevanje objektov je dopustno na zemeljski plin in daljinsko ogrevanje. Možna je uporaba obnovljivih virov energije, razen uporabe podtalne vode,'' je glede zagotavljanja kakovosti zraka predpisano v Okoljskem poročilu.
Za obratovanje Magnine tovarne in za vse večje spremembe naprave bo potrebno pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje.


Za zagotavljanje zdravja ljudi potrebni omilitveni ukrepi

Z načrtovano dejavnostjo, ki je poleg emisij zraka tudi vir hrupa in lahko z nevarnimi odpadnimi snovmi vpliva na onesnaženost tal in vode, prihaja tudi do posrednih vplivov na zdravje ljudi.

Vidiki varovanja zdravja ljudi so obravnavani z oceno vplivov na podzemne vode oziroma oskrbe prebivalstva s kakovostno pitno vodo, kakovost zunanjega zraka in obremenitev okolja s hrupom ter zmanjšanja obsega kmetijskih zemljišč na oskrbo prebivalstva z lokalno pridelano hrano.

"Pri vrednotenju smo ugotovili, da se da bistvene vplive z ustreznimi omilitvenimi ukrepi zmanjšati oziroma omiliti na sprejemljivo raven nebistvenega vpliva. Opredeljeni omilitveni ukrepi so pogoj za dosego nebistvenega vpliva na okolje," je za ustrezno varnost dejavnosti zapisalo podjetje Urbis.


Gre za zelo varno dejavnost

O potencialni okoljski nevarnosti po vzpostavitvi Magnine lakirnice sta pred potrditvijo spremembe prostorskega načrta spregovorila tudi župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak in Rajko Sterguljc, direktor podjetja Urbis, ki je pripravilo okoljsko poročilo. Po njihovih besedah nevarnosti ni, saj so vse tehnološke analize in projekti pokazali, da gre za zelo varno dejavnost.

To je potrdil tudi ogled enakega obrata v Gradcu, ki že sam zagotavlja, po besedah Sterguljca, dvojno ali celo trojno stopnjo varovanja. Na zahtevo države so uvedli še dva dodatna ukrepa, vodnjake, iz katerih bi črpali morebitno onesnaženo vodo, ter nadomestne vodne vire v primeru malo verjetnih večjih težav.


Skrb za podtalnico in podzemno vodo

Za zagotavljanje nebistvenih vplivov na podzemne vode je potrebno na območju vzpostaviti dolgoročni sistem opazovanja vplivov na podtalnico in spremljati ključne parametre onesnaženja v podzemni vodi.

Kot je še zapisano v Okoljskem poročilu, v skladu z Uredbo na območju ni dovoljeno postavljati bencinskih servisov, podzemnih skladišč goriva ter uporabljati podtalne vode za energetsko izkoriščanje. Pri načrtovanju in izgradnji območja oziroma posameznih objektov je potrebno zagotoviti ustrezen sistem zbiranja in odvoda vseh vrst odpadnih vod (komunalne, industrijske odpadne, onesnažene padavinske vode, padavinske vode s strešin).


Vso plodno zemljo bodo deponirali

Že od samih govoric o morebiti vzpostavitvi proizvodne cone na območju ob mariborskem letališču so leteli očitki kmetov, da gre za plodno zemljo vrhunske kakovosti. Tudi zaradi tega še nekaj kmetov ni sklenilo dogovora z občino o odkupu zemljišča, ki jih bo nato občina prodala naprej investitorju.

Zaradi kakovostne plodne zemlje, je predpisano tudi varstvo le-te. Pred pričetkom del je potrebno vso plodno zemljo odstraniti in jo deponirati izven območja gradbišča. Plodna zemlja je dopustno uporabiti pri urejanju odprtih površin znotraj območja ali sanacijo kmetijskih površin izven območja obdelave.

Zaradi načrtovanih posegov za potrebe proizvodne cone, bo potrebno porušiti objekte s hišno številko Miklavška cesta 20, 23, 25 in 27.


Priporočena uporaba železnice, del vodotoka bodo prestavili

Za zagotavljanje kakovosti zraka je v Okoljskem poročilu navedeno, naj se za promet za potrebe predvidene proizvodnje v največji možni meri uporablja železnica ter da je pogoj za uveljavitev plana tudi industrijski železniški tir.

Na območju, kjer se bo vzpostavila proizvodna cona pa stoji tudi Polanski potok, ki bo delno premeščen. Potrebna bo delna prestavitev vodotoka v dolžini okoli 500 metrov. Da to ne bi vplivalo na kakovost površinske vode bodo na območju prestavitve do sedaj tehnično urejenega Polanskega potoka uredili nov sonaravno urejen vodotok.
Vir-http://mariborinfo.com/novica/politika- ... udi/131778
Odgovori