Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)
Objavljeno: 13.01.2017, 10:52
https://www.finance.si/8853047/Magna-v- ... =485418243Magna v Sloveniji: kako hitro bomo dobili še en Revoz?
12.01.2017
Dobavitelji se veselijo, a izziv bo zagotoviti dovolj kadra za vse v regiji
V Magni so očitno zadovoljni s tem, kar je doslej za pridobitev njihove naložbe naredila slovenska vlada, saj so zdaj uradno potrdili prihod v Slovenijo. Don Walker, izvršni direktor Magne, je povedal, da bodo vlagali v Sloveniji, tu postavili lakirnico in odprli 400 novih delovnih mest. A imeti tako veliko zemljišče v Hočah pri Mariboru ter postaviti samo lakirnico in polakirane sestavne dele voziti drugam, je ekonomsko neupravičeno. Kdaj bo torej v Hočah drugi Revoz, ki je eden največjih slovenskih izvoznikov, koliko bo prihod Magne prinesel še manjšim slovenskim podjetjem, ki dobavljajo sestavne dele za avtomobile? Koliko bomo za to naložbo odšteli slovenski davkoplačevalci in kaj bo pomenila na trgu dela?
Don Walker je na vprašanje, ali bodo v Sloveniji, v Hočah pri Mariboru, postavili tovarno, kjer bodo sestavljali avtomobile, odgovoril s primerjavo kure in jajca. Na investicijski konferenci je povedal, da so z dvema avtomobilskima proizvajalcema v pogovorih za sestavljanje dveh modelov avtomobilov. Katera sta ta dva proizvajalca, v družbi niso razkrili. »Večina novopridobljenih poslov je v Evropi,« je povedal Walker in dodal, da pa povpraševanje še ni tolikšno, da bi zgradili celotno novo tovarno za sestavljanje vozil. »Gre za vprašanje kure in jajca,« je dejal. »Če bi v Evropi imeli prilagodljivo tovarno za sestavljanje vozil, bi dobivali nov posel, a ne želimo porabiti kapitala, dokler ne bomo imeli dovolj kritične mase,« je poročal kanadski spletni portal The Globe and Mail.
Kaj je Magna
Magna je eden največjih proizvajalcev avtomobilskih delov na svetu. Sedež družbe je v Kanadi, delnice pa kotirajo na borzah v Torontu in New Yorku. Hčerinske družbe ima skupina povsod po svetu. Izdeluje posamezne dele, hkrati pa (med drugim hčerinska družba Magna Steyr v Gradcu) razvija, izdeluje in sestavlja tudi avtomobile za posamezne znamke. Na začetku decembra je družba objavila, da bodo v Gradcu izdelovali jaguarja land roverja i-pace, prvo povsem električno vozilo te blagovne znamke, v Gradcu pa bodo sestavljali tudi novo vozilo BMW serije 5.
Kako bo potekala naložba
Občina Hoče - Slivnica mora najprej do konca februarja sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Odkup zemljišč še poteka, če dogovori ne bodo sklenjeni, lahko vlada lastnike razlastnini. Magna želi sto hektarjev komunalno opremljenega zemljišča. Gradbeno dovoljenje za postavitev lakirnice želi dobiti do konca junija. Lakirnica naj bi po naših informacijah začela delati septembra 2017.
»Gre za približno tako veliko lakirnico, kot jo imamo v Revozu, zato menim, da je to samo prva faza oziroma zametek večje tovarne. Ekonomsko ni upravičeno, da bi Magna tu sestavne dele lakirala in jih na montažo vozila drugam,« nam je povedal prvi sindikalist Revoza Slavko Pungeršič.
Tudi predsednik vlade Miro Cerar je včeraj ob obisku župana v Hočah povedal, da je lakirnica šele prva faza naložbe. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa: »V drugi fazi naj bi projekt nadgradili s 1350, v tretji pa s še dodatnimi 1300 zaposlenimi, kar bi skupaj pomenilo okoli 3000 novih delovnih mest. Ob tem je treba upoštevati tudi to, da se na vsako delovno mesto v neposredni proizvodnji vežejo vsaj še trije do štirje ljudje, ki bodo del dobaviteljske verige."
Magna naj bi po naših informacijah v Hočah v petih letih odprla skupaj tri tisoč delovnih mest in vložila 350 milijonov evrov. To seveda, če nas ne bo doletela kakšna večja kriza, ki bo povzročila upad prodaje avtomobilov. V takem primeru bo na novi Revoz treba počakati dlje časa. Pogledali smo, kaj potrjene napovedi Magne pomenijo za regijo.
Trg dela
Za 300 delavcev v Revozu kontaktirali že več kot 11.700 brezposelnih
Magna bo v Sloveniji zaposlovala postopoma – najprej predvsem delavce za proizvodnjo, pozneje pa tudi precej inženirjev in drugih strokovnih kadrov. To bo precejšen zalogaj za štajersko regijo, kar se že danes kaže na primeru Revoza na Dolenjskem. Revoz bo namreč konec meseca zaposlil 340 delavcev v proizvodnji, čez nekaj mesecev pa še okoli 200. A zatika se že pri prvih 300, saj kot pravijo na zavodu za zaposlovanje, ki sodeluje pri iskanju delavcev, so do zdaj o delu v Revozu informirali že več kot 11.700 brezposelnih z območja Novega mesta, Sevnice, Ljubljane s širšo okolico, pa tudi Trbovelj in Celja. Delavce iščejo že od oktobra in še zdaj niso našli vseh, saj opažajo, da v postopku dokončnega izbora delavcev upadeta motivacija in zanimanje brezposelnih, zato še zdaj iščejo kader za zaposlitev konec januarja v Revozu.
»Bazen kadra je izčrpan«
Lahko podobno pričakujemo tudi ob zaposlovanju v Magni v Hočah? Izvršni direktor kadrovske družbe Kariera Tilen Prah je ocenil, da bo kljub visoki brezposelnosti v štajerski regiji precejšen izziv najti že prvih 400 delavcev, saj ima Štajerska že zdaj izjemno velike težave pri zagotavljanju tehničnega kadra. »Bazen kadra je izčrpan, tehničnega kadra ni, pritisk na kadre je vse večji,« je povedal Prah. Podjetja v regiji že zdaj težko najdejo kader, tudi ker je premalo vpisa na srednje tehniške šole.
Zavod stavi na ugled Magne
V Sloveniji je trenutno okoli sto tisoč brezposelnih. Od teh jih je v območnih službah zavoda v Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju in v Celju prijavljenih več kot 36 tisoč. »Res je, da je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih veliko brezposelnih, a jih od teh velik delež ni ustreznih,« pravi Prah. A na zavodu za zaposlovanje pravijo, da bo v tem delu Slovenije odprt nov zaposlitveni bazen, ki je bil do zdaj zapostavljen, saj se veliko delavcev s tega območja zaposluje tudi v Avstriji. »Pričakujemo, da se bodo nekateri delavci vrnili domov,« dodaja Vlasta Stojak z zavoda za zaposlovanje. Pojasnjuje, da se bo zavod že zelo zgodaj lotil usposabljanja kadra. »Pripravljamo programe po meri, kar pomeni, da se dogovarjamo z delodajalcem in izobraževalnimi institucijami, da usposobimo brezposelne natančno po meri tega delodajalca,« razlaga Stojakova. Dodaja, da delodajalci vse bolj iščejo delavce s specifičnimi znanji in kompetencami, a ljudje se na spremembe počasneje odzivajo, kot so potrebe delodajalcev. Tako veliko delavcev v tem delu Slovenije v zadnjih letih niso iskali. »To bo velik zalogaj za nas in za vse agencije, ampak glede na podhranjenost delovnih mest v tistem okolju lahko pričakujemo pozitiven odziv, tudi zaradi ugleda delodajalca,« meni Stojakova.
Priložnost za dobavitelje
Vsaka nova naložba pomeni možnost dela tudi za okoliška podjetja. V primeru Magne so priložnosti toliko večje, ker ima Slovenija zelo razvito dobaviteljsko industrijo avtomobilskih sestavnih delov. Mnogo podjetij sicer dela za dobavitelje večjih sklopov avtomobilov, in ne neposredno za tovarne, kjer avte sestavljajo. A možnosti so. Blaž Nardin, direktor družbe Gorenje Orodjarna, pravi: »Magna je naš zelo pomemben kupec in z njo imamo dobre partnerske odnose. Vesel sem, da se bo razširila še v Hoče. To za nas in tudi za druge dobavitelje avtomobilistom pomeni veliko priložnost, da pridobimo še več posla. Je pa hkrati tudi pritisk na tehnične kadre, ki jih v Sloveniji že tako primanjkuje. Tako da nekaj odliva pričakujemo. Upam pa, da se v Magni zavedajo, da ni dobro, če slabijo svoje dobavitelje. Prihod Magne je tudi dobro znamenje za preostale nove vlagatelje, da je Slovenija primerna država za tuje naložbe.« Prihoda Magne se veseli tudi Andrej Poklič, direktor družbe GKN Driveline Slovenija iz Zreč, ki že dela za avstrijsko Magno, in direktor še šestih tovarn GKN Driveline: »Logistika in sposobnost hitrega odzivanja sta v takih tovarnah pomembni in naša bližina je gotovo naša prednost, da za Magno v prihodnjih letih pridobimo nove posle.«
Koliko bo vložila Slovenija?
Kolikšen znesek Magna od Slovenije pričakuje za sofinanciranje svoje naložbe pri nas, včeraj nismo izvedeli. Zdravko Počivalšek je povedal le, da je Magna že vložila ustrezno vlogo, ki jo bo vlada rešila v mesecu dni. Spomnimo, da je vlada za ureditev zemljišča za Magno v proračunu rezervirala deset milijonov evrov. Revoz pa je v letih 2013, 2014 in 2015 iz regionalnih spodbud prejel 16,4 milijona evrov.
Magna je dobrodošla. Tudi če bo podjetjem pobrala del kadrov, dobavitelji pričakujejo nove posle
Slavko Pungeršič, predsednik sindikata Revoza: »Število ljudi v lakirnici, ki jih bo imela Magna v Hočah, je podobno tistemu, ki jih ima v lakirnici Revoz. To po moje pomeni, da gre v Hočah za zametek večjega obrata. Samo lakiranje in potem dostava lakiranih delov v druge tovarne se ekonomsko ne splačata. Tudi glede na površino zemljišča, ki ga želi Magna, je razbrati, da bodo v Hočah pozneje tudi sestavljali avtomobile. Verjamem, da bodo na Štajerskem lažje dobili kader. Tu na Dolenjskem so se v zadnjega pol leta razmere tako spremenile, da si kadre že krademo. Dejstvo je, da se ljudem zaposlitev prek agencij, tudi če je za nedoločen čas, ne zdi tako varna kot zaposlitev pri enem delodajalcu. Če le imajo možnost, se tako, pa čeprav plača ni višja, raje odločijo za zaposlitev v podjetju kot pa prek agencije.«
Blaž Nardin, direktor Gorenja Orodjarne: »Magna je naš zelo pomemben kupec in z njo imamo dobre partnerske odnose. Vesel sem, da se bo razširila še v Hoče. To za nas in tudi za druge dobavitelje avtomobilistom pomeni veliko priložnost, da pridobimo še več posla. Je pa hkrati tudi pritisk na tehnične kadre, ki jih v Sloveniji že tako primanjkuje. Tako da nekaj odliva pričakujemo. Upam pa, da se v Magni zavedajo, da ni dobro, če slabijo svoje dobavitelje. Prihod Magne je tudi dobro znamenje za druge nove vlagatelje, da je Slovenija primerna država za tuje naložbe.«
Tilen Prah, izvršni direktor Kariere: »Kljub visoki brezposelnosti v štajerski regiji bo precejšen izziv najti že prvih 400 delavcev, saj ima Štajerska že zdaj velike težave pri zagotavljanju tehničnega kadra. Bazen kadra je izčrpan, tehničnega kadra ni, pritisk na kadre je vse večji. Najti več kot tisoč delavcev v tem okolju bo izjemen izziv. Podjetja v regiji že zdaj težko najdejo kader, tudi ker je premalo vpisa na srednje tehniške šole, hkrati pa je prevelik vpis v terciarno izobraževanje.«