Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

[Solčavec]

"Nimamo čarobne palice, da bi si zemljišče pričarali v Avstriji"

18. maj 2017

Za tovarno v Sloveniji si prizadevamo že več kot deset let, zatrjuje Wolfgang Zitz, direktor obrata Magna Styer v Gradcu, ki nas ponosno sprejme pred halo, v kateri sestavljajo novi mercedes G.

Več kot 400 zaposlenih v Sloveniji za zdaj ne more obljubiti, vendar je prepričan, da se bo tovarna v Sloveniji dolgoročno zelo razširila, saj tista v Gradcu že zdaj poka po šivih.

Prva informacija o prihodu Magne v Hoče je v javnost prišla septembra lani, do decembra je bil pripravljen poseben zakon, ki bi jim olajšal pridobivanje zemljišč. Vodstvo koncerna je informacijo januarja letos potrdilo, nato sta o tem spregovorila tudi predsednik vlade Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Premier Miro Cerar je po srečanju povedal, da si je vlada za to tujo investicijo "izredno prizadevala, saj je ocenila, da gre za pomembno strateško naložbo za to področje Slovenije". Po prvih informacijah o menjavah zemljišč in gradnji na kmetijskih površinah je postalo do investicije vse bolj zadržano tamkajšnje prebivalstvo, čeprav prihod nove tovarne v svoj okoliš načeloma podpirajo. Vodstvo Magne kljub vsem zapletom še naprej verjame, da jim bo tovarno uspelo postaviti in zagnati pravočasno.

V Sloveniji so najprej govorili o 2.000 delavcih, zakon jih omenja tisoč. Vendar bo v prvi fazi le 400 zaposlenih?
Začeli smo že prvo fazo gradnje lakirnice, v kateri bomo tudi zaposlili ustrezno število delavcev. Ostalo so načrti za dokončanje nove tovarne, v kateri bo zaposlenih več kot 1.000 ljudi, vendar pa nam manjkajo potrebni spremljevalni obrati. Prvi korak k temu je lakirnica s toliko zaposlenimi.

Prosim za konkretne datume. Kdaj bo druga faza?
Nimamo še določenega datuma, vemo pa, kaj bo naslednji korak.

Zakaj ste izbrali Slovenijo?
Slovenijo smo izbrali, potem ko smo upoštevali vsa potrebna merila. Ta so denimo razpoložljivost delavcev, njihova kvalificiranost, razpoložljivost zemljišča za gradnjo, ker pa hočemo čim krajši čas za prevažanje karoserij, tudi oddaljenost od Gradca. Eden izmed pogojev je bil, da mora biti nova lokacija za tovornjake oddaljena manj kot za dveurno vožnjo od Gradca. To nas je omejilo na Madžarsko in Slovenijo, Slovenija pa je pripravila odlično predstavitev, zato smo sklenili graditi tukaj.

Prevažanje karoserij zveni nenavadno. Počnete to povsod?
Pri nekaterih projektih karoserije prevažajo zelo daleč. Spominjam se nekega naročila, ko smo karoserije za neke športne avtomobile z letali prevažali v ZDA. Z vidika stroškov to seveda ni optimalno, zato bo to prehodno obdobje, dokler ne bo tovarna v Sloveniji dokončana. Imela bo karoserijsko tovarno, lakirnico in montirnico, v katerih bodo lahko sami proizvajali avtomobile.

Zakaj je bilo tako težko širiti tovarno tukaj? Zakaj ne pozidate zelenih polj, ki so samo prek avtoceste?
Nočemo zgraditi le lakirnice, v Sloveniji je za nas rezerviranih 90 hektarjev površin. V naši bližnji okolici ni nikjer na voljo 90 hektarjev povezanih površin, primernih za industrijsko dejavnost.

Izpusti toplogrednih plinov so velika težava v Avstriji. Zvezno sodišče je iz tega razloga celo preprečilo širitev letališča na Dunaju. Je to razlog, da se tovarna seli čez mejo?
Vsak industrijski obrat vpliva tudi na okolje. Vsi pa potrebujemo tudi delovna mesta. Če želimo tudi delovna mesta v industriji, moramo vzeti v zakup tudi vpliv na okolje. Mi poskušamo te vplive čim bolj zmanjšati, uporabljati najboljšo tehnologijo, da bi bili vplivi na okolje čim manjši.

Bi lahko enako zgradili v Avstriji?
Seveda, obe državi sta članice Evropske unije, imamo enake predpise. Ne selimo se v drugo državo, da bi obšli avstrijsko zakonodajo.

Ali v Avstriji res ni prostora ali bi bilo za vas predrago?
Nimamo čarobne palice, preprosto nismo našli nobenega dovolj velikega zemljišča v okolici Gradca. Ko smo začeli gledati širše po Štajerskem, je Maribor bliže kot druga primerna zemljišča.

Že imate izvajalca za gradnjo?
Objavili smo razpis, na katerega so se prijavili dva ali trije ustrezni kandidati. Nismo še izbrali končnega izvajalca. To je normalno, podjetja so nam že poslala ustrezne ponudbe, ki jih lahko primerjamo in izmed njih izberemo izvajalca.

Bo med izvajalci tudi Pomgrad?
Izvajalca še nismo izbrali, razpis še vedno traja, zato ne moremo govoriti o nobenih imenih.

Kako pomembna je bila pomoč slovenske vlade pri iskanju zemljišča in subvencija … Bi dobili 18 milijonov evrov za tovarno tudi v Avstriji?
Subvencije so bile seveda tudi eno izmed meril pri izbiri, vendar pa ne edino. Kot sem že omenil, subvencija ne pomaga, če ni na voljo tudi delavcev. Državna pomoč je bila le eden izmed dejavnikov, ki pa je seveda vplival na končno odločitev. Sodelovanje z oblastmi je zelo pomembno, to smo videli tudi tukaj, v Gradcu. Brez tesnega sodelovanja z oblastmi se ne bi mogli tako hitro razvijati. Enako pričakujemo tudi od Slovenije. Naši prvi skupni koraki so bili zelo dobri.

Dobri? Za vas so sprejeli poseben zakon, tako imenovani Lex Magna. Se vam zdi takšna podpora običajna?
Mi nismo vplivali na to, nisem pravi sogovornik za to vprašanje, to morate vprašati vašo vlado.

Ste povedali vladi, kaj bi pomagalo?
Seveda, vsem morebitnim partnerjem smo predstavili svoje potrebe. Povedali smo jim, da potrebujemo veliko industrijsko zemljišče, na katerem bomo zaposlili toliko in toliko delavcev. Nato so nam vlade poslale svoje predloge, denimo "tukaj je primerno zemljišče, brezposelnost na tem območju je taka in taka, zato vam lahko zagotovimo dovolj delavcev".

Vendar smo za zdaj pri obljubah, uradne pogodbe z državo še niste podpisali.
Jaz sem tehnik. Kar se tiče mene, je projekt zastavljen in bo tudi izpeljan.

Je bilo že kaj podpisano?
Stisnili smo roke. Smo ljudje, ki se držijo dogovorjenega. Če smo rekli, da bo Magna izvedla ta projekt skupaj s Slovenijo, ga bomo, segli smo si v roke. Verjamemo, da se bo to zgodilo, čeprav še nismo dobili pisnega zagotovila.

Podcenjujete slovensko birokracijo …
Trudimo se. Opazili smo, da smo prejeli nekaj dodatnih vprašanj in tudi zahtev, toda to bomo uredili. Najpomembneje je, da se lahko držimo zastavljenih rokov.

Kdaj boste pobarvali prve karoserije v Sloveniji?
Naslednje leto jeseni bodo morale prve pobarvane karoserije priti v Gradec.

Optimistično.
Živimo v napetih, zahtevnih časih. Če hočemo preživeti na trgu, si moramo postaviti visoke cilje in se truditi, da jih dosežemo.

Kaj je v ozadju prihoda korporacije Magna prek meje v Slovenijo? Kdo ji v Sloveniji utira pot, kdo želi investicijo ustaviti? Je vzrok cenejša delovna sila, okoljski odpustki ali jim je v Avstriji res preprosto zmanjkalo prostora? Tarča, ob 20. uri na TV SLO 1.

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/nimam ... iji/422663

[Solčavec]

Investicija Magna: Se bo zataknilo v okoljskih postopkih?
http://www.vecer.com/se-bo-zataknilo-v- ... ih-6263721

[Re 4/4]

Ah ja. Slovenija moj doma.

Najprej ni blo nič. Potem je bila hiška in vrt. Potem so drugi ugotovili, kako je lepo in so prišlio sosedje. Makadamska cesta ni bila več primerna in so zahtevali asfalt. Ko so drugi ugotovili, kako je lepo, so se preselili v sosednjo vas. S tem se je cesta podaljšala. S sabo so prinesli trgovino, pošto in lokalnega obrtnika. Tako je vse skupaj raslo. Obrtnik je ugotovil, da je dela dovolj, usposbljenih ljudi pa premalo. Zgradil je "hruščov" blok in pripeljal delavce. Prvi domačini so ugotovili, da je cesta prehrupna in so zahtevali obvoznico. So jo dobili. Okoli obvoznice je bilo dovolj prostora za petične hiše in so se začele graditi. Ljudje so prihajali in s tem je bilo potrebno zagotoviti delovna mesta. Super, so prišla. Amapk priseljence na obvoznici je začel motit hrup tovornjakov. S protesti so dobili mir, saj je zgrajena obvoznica mimo njih do industrijske cone. Vasi so rastle v mesta in standard je rastel. Prišli so novi ljudje. Industrija se je širila, kar je začelo motiti nekatere prebivalce. Začeli so protestirati, da industrija ne sodi na poseljena območja. Njihovi drugi kolegi so začeli protestirati, da v naravo industrija ne sodi. Ljudje so še vedno prihajali. V tem času se je razvila beseda eko. Ljudje so še vedno prihajali. Standard je visok, ampak sedaj kam z novimi tovarnami. Domačini zahtevajo umik sedanjih. Vedno več ljudi je brez dela. Na eni strani se razvije grupa, ki se obrača, kot piha veter (ne daj bože, da korporacija dobi subvencijo, če pa jo ne dobi pa jamrajo, kako je država neprijazna do investitorjev), na drugi takšni, ki bi želeli delati, pa ni služb. Ta prvi nočejo širitev, denar od nadomestil jim ne smrdi. Mladi odhajajo, saj novih delovnih mest ni. Država se spomne, da bi lobirala za novodobno lakirnico, pa nastane problem, ker se domačini začnejp upirati. Pridružijo se kavčarji in kvazi ekologi, ki želijo imeti glavno besedo. Vmes malo potihne, saj je trgovec "one name" odprl svojo stoto trgovino in privablja z 51 % popustom na izdelke tovarn, ki bi investirale v to območje. Mladi še vedno odhajajo potihoma, ta prvi ljudje začnejo ustanavljati civilne iniciative, ne damo naše kmetijske zemlje, na kateri raste plevel. Ta prvi obrtnik zapre svojo obrt. Domačini jamrajo po televiziji, kako je to žalostno, kako center vasi postaja vas duhov, kako mladih ni, ni delovnih mest. Še banka je odnesla bankomat, šola je že zdavnaj podružnična, z enim ali nobenim šolarčkom. Industrija počasi propada, ljudje ne želijo več hrupa, mladih ni, ostal je le spomin. Čez 100 let le še par 10 upokojencev za radijski interviju pravi, da se je čas ustavil, kako je bilo včasih živahno. Vse je šlo v center države. Še trgovine ni več.

In ko še zadnji upokojenec odide, v hiši poči lonec in pravljce zmešnjav je konec. Aja...pa zadnji naj ugasne luč.

[mkx]

Amen.

[Solčavec]

Magna pred visoko okoljsko oviro, Arso prejel 66 zahtev za vstop v postopek. Če se bo postopek preveč zavlekel, sta v igri Madžarska in Hrvaška.
http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetj ... oviro.html

[Solčavec]

Okoljevarstvena organizacija želi preprečiti izdajo dovoljenja za gradnjo Magni
http://hudo.com/si/2017/05/21/okoljevar ... njo-magni/

[Solčavec]

Ministrstvo civilni iniciativi Rešimo Rogoški gozd predstavilo kompromisen predlog

22. maj 2017

Pristojna ministrstva so se sestala s civilno iniciativo Rešimo Rogoški gozd in predlagala kompromisni predlog pri nadomestnih zemljiščih zaradi investicije Magne Steyr; po predlogu naj bi se v prvi fazi posekalo le 4,6 hektarja gozda.

Za pridobitev gradbenega dovoljenja za prvo fazo investicije je sicer predvidena izguba 8,6 hektarja kmetijskih zemljišč. "Za pravočasno izvedbo smo civilni iniciativi predlagali možnost, da bi se teh 8,6 hektarja zmanjšalo za obseg sanacije Darsove deponije na drugi lokaciji, ki je bila predvidena za pridobitev nadomestnih zemljišč v tretji fazi," je po sestanku pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša in dodala, da je za to potrebna sprememba občinskega prostorskega načrta, ki jo je moč doseči po skrajšanem postopku.

Civilna iniciativa želi, da v nadaljnjih fazah ne bi prišlo do poseganja v gozd, zato so danes sklenili, da občina takoj začne iskati druga nadomestna zemljišča, lahko tudi v drugih občinah. Če bi tam našli degradirana zemljišča, ki bi se usposobila za kmetijski proizvodnjo, potem v naslednjih fazah ne bi več posegali v gozd. "To pa ni v rokah ministrstva, temveč občin," je dodala Strniša. Zavezali pa so se, da bodo alternativne predloge obravnavali prednostno.

Napredek od prvotnih 66 hektarjev
V civilni iniciativi bodo po besedah Simona Žlahtiča v kratkem, po posvetovanju s tamkajšnjim prebivalstvom na zboru krajanov, odločali, ali bodo podprli kompromisni predlog. "Veseli pa smo, da je ministrstvo storilo korak naprej in sprejelo rešitev z deponijo," je dejal. Za nadaljnje faze pa so bile po njegovih besedah podana neka zagotovila, da do sečnje gozda ne bo prišlo. Žlahtič ni želel napovedovati, kako se bodo krajani odločili, je pa dejal, da je bil dosežen izjemen napredek, saj so se sprva pogovarjali o 66 hektarjih gozda.

Župan upa na čimprejšnjo rešitev
Župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak je po sestanku izrazil upanje, da bo predlog za civilno iniciativo sprejemljiv. "Upam, da to rešimo, drugače bodo naši občani morali hoditi delati na Madžarsko in Hrvaško," je dejal.

Po njegovih besedah se je sicer prijavilo več kot 70 deležnikov, ki želijo sodelovati v procesu pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj za obrat Magne v Hočah. "Vprašanja se lahko hitro rešijo, če ne bo namenskega zavlačevanja proti prihodu investitorja," je dejal hoški župan.

Sestanka sta se udeležila tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti in državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak. Ta je dejala, da ni mogoče napovedati časovnice pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za Magnino investicijo.

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/minis ... log/423006

[poznidan]

Če bo ostalo pri prvi fazi projekta, kar pomeni izgradnjo lakirnice in maksimalno 400 delovnih mest potem ni jasno zakaj potrebujejo toliko zemlje. Po izjavah vodstva Magne v Kanadskih medijih širitve niso bile predvidene.
Se pravi da bo država vzpostavljala kmetijska zemljišča na gozdnih in nekaterih degradiranih zemljiščih za tak projekt?! Tak poseg v prostor z defacto subvencijo države, močan vpliv na okolje za naslednjih mnogo let, vse zaradi mogoče 400 delovnih mest iz lokalnega okolja?! Pa še to je pod vprašajem. K temu dodamo še učinkovitost ARSO in inšpekcijkih služb (ki bodo seveda vedno pod pritiskom politike) in brez težav lahko razumem vse pomisleke lokalnega prebivalstva. Izkušnja z Lafargem v SLO še menda ni pozabljena.

[Solčavec]

Očitno je veliko gorečih predstavnikov političnih strank na tem forumu.

@poznidan, lahko ti še narišem če želiš!:

Seveda na dolgi rok ne bi bilo ekonomsko upravičeno, da bi karoserije prevažali 70 kilometrov sem in tja, vendar naša vizija predvideva vzpostavitev nove enakopravne lokacije, ki bo lahko proizvajala avtomobile v celoti," je zagotovil Zitz

Se pravi da bo država vzpostavljala kmetijska zemljišča na gozdnih in nekaterih degradiranih zemljiščih za tak projekt?! Tak poseg v prostor z defacto subvencijo države, močan vpliv na okolje za naslednjih mnogo let, vse zaradi mogoče 400 delovnih mest iz lokalnega okolja?!

Vzpostavitev kmetijskih zemljišč na degradiranih zemljiščih je zate sporno?



Glede subvencije pa bo država že z davkom dobila vse nazaj, z nekajletnim obratovanjem pa nekajkrat več. Če je lahko Graški kompleks Magne v kateri se nahaja lakirnica ki je tehnološko manj dovršena kot bi bila naša, sredi strnjenega naselja. Potem tudi ne vidim nobenega problema glede predvidene lokacije v Hočah okoli katere ni nobenega stanovanjskega objekta. V najboljšo kvaliteto kmetijskih zemljišč ob avtocesti, letališču, železnici, asfaltni bazi,.. pa tudi dvomim. Prav tako v zelo slabo vzdrževan, umetno nasajen gozd ki se uporablja za odlaganje vseh vrst odpadkov. Je pa res da se lahko nadomestna kmetijska zemljišča nadomestijo na drugih lokacijah. Tam okoli je vse polno razdrobljenih zapuščenih zemljišč in civilna iniciativa Rogoški gozd je ena redkih ki ne samo nasprotuje, ampak tudi išče realne hitre rešitve.

[Ljubitelj]

Očitno je veliko gorečih predstavnikov političnih strank na tem forumu.

Solčavc, ti si pa doglo rabil do tega spoznanja, da je tudi ta forum ukužen s predstavniki neke stranke. Pa menda ja ne misliš, da modeli bisabre in podobni pišejo neodvisno od politike? Vprašanje pa je, v koliki meri na forumu tolerirat politično obarvane razprave.

LPL

[poznidan]

[quote="Solčavec"]Očitno je veliko gorečih predstavnikov političnih strank na tem forumu.

S tem stavkom verjetno opisuješ sebe, glede na gorečnost, ki si jo demonstriral. Lahko bi se vzdržal takih komentarjev, ko si sam posvetil toliko časa tej temi...
Vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na degradiranih zemljiščih, zaradi uničevanja prvovrstne kmetijske zemlje je lahko problem oz. nesmisel, če zato ni tehtnega razloga. Z svojim prispevkom sem izrazil dvom v trditve, ki nam jih servira politika in jih podprl z dvema primeroma iz bližnje preteklosti. Lahko si del izmenjave mnenj, čemur služi tudi ta forum ali pa se poslužuješ raznih oznak drugače mislečih.
Bova oba čez nekaj let videla in vedela več. Ostajam pa pri tem, da so pomisleki glede celotnega projekta na mestu. Zdaj je čas, da se izrazijo dvomi in stvari preučijo. Ko bo lakirnica enkrat stala bo prepozno. Kapitalu pa ja menda ne verjameš na besedo?! Možnost povračila subvencije pa ne more biti glavni argument v debati. Negativni učinki so lahko širši.....

Lep pozdrav!

[Solčavec]

Avstrijce pritegnejo slovenski delavci
http://www.vecer.com/avstrijce-pritegne ... ci-6264579

[duro]

Pozdravljeni,

kot Mariborčan seveda budno spremljam to dogajanje in v zadnjem času ravno ne vriskam od veselje nad zapletanjem.

Zelo je zanimivo, da kadar v Sloveniji politika/vlada ne zavira takih projektov (BMW v TAM-u…), se najdemo sami, da mečemo polena pod noge investitorjem. Popolnoma razumem pomisleke in negodovanje bodočih sosedov tovarne, nihče ne želi menjati pogleda na polje (če tudi občasno smrdi od gnojenja) s pogledom na betonske zgradbe.

Najboljša kmetijska zemlja vsekakor drži, vendar koliko je dodana vrednost na hektar na tej zemlji sedaj, če odvzamemo subvencije? Verjetno nekje krepko pod 0€, dodana vrednost če bi tam stala tovarna, pa X.000.000€, ter pobrani davki.

Včeraj sem imel srečo obiskati Magnino tovarno v Gradcu. Če ne bi občasno peljali kake karoserije po dvorišču in ne bi bilo testnih stez, nihče ne bi rekel, da gre za proizvodnjo avtomobilov, temveč za farmacevtsko.

Nikjer ne smrdi, ni gora odpadkov, nikjer se ne kadi gost dim, itd., ter v neposredni bližini so stanovanjska naselja oz. manjša polja. Vse deluje, nihče se ne počuti ogroženega. Glede bojazni, da sosedi selijo umazan del k nam, je popolen nesmisel. Lokacija v Gradcu enostavno poka po šivih. V času krize so predelali eno od dveh lakirnic v montažno halo, sedaj bo ta kapaciteta seveda manjkala. Načrti za rast obsega pa so tudi izjemni in to so razlogi za novo investicijo pri nas. Ko bo prišlo dno gospodarske rasti, pa si lahko sami izrišemo, kje bodo črtali delovna mesta, tam kjer so dražja (AT) ali tam kjer je večja dodana vrednost (SLO)….

Za konec pa samo to, če nam znova uspe odgnati tujega investitorja v tej fazi gospodarske rasti, potem lahko za vse čase pozabimo, da se bo kaj podobnega še zgodilo. Ne nazadnje je zelo malo proizvodenj lociranih v „dragih“ državah, ostalo je že vse preseljeno….

Lp,matej

[Solčavec]

Ta lokacija ima že zgodovino;

http://www.delo.si/novice/slovenija/pro ... evrov.html

[Solčavec]

Ekskluzivni intervju s predsednikom Magne Steyr: Slovenija naša prva izbira, a ...

http://www.vecer.com/ekskluzivni-interv ... yr-6265467