Tovornjake na vlake

Splošna debata okoli železnice oziroma kar ne paše pod ostale kategorije.
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

Re: Tovornjake na vlake

Odgovor Napisal/-a holding »

...Amerikanci pa zarad' biznisa... :thumbupl ...
jurij
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 589
Pridružen: 20.11.2011, 23:13
Kraj: Prosečka vas Mačkovci

Re: Tovornjake na vlake

Odgovor Napisal/-a jurij »

holding napisal/-a:...Amerikanci pa zarad' biznisa... :thumbupl ...
Nedvomno se tudi pri nas tovornjaki na vlakih prevažajo zaradi biznisa, saj so ekološki vidiki in pa vsi ostali razlogi na različne načine tako ali drugače povezani z biznisom. :mrgreen:

Poleg tega pa se Ameriški način biznisa čedalje bolj zaznava tudi pri nas in pa po celem svetu, zaradi tega je na svetu vsak dan več sužnjev. :(

Če bi se vsi ludje na svetu za delavske pravice znali boriti v mojem stilu, potem bi bil svet veliko lepši, saj bi bil biznis bolj prijazen za večinski narod, sužnjev pa ne bi bilo. [-X

Na žalost pa sem jaz danes eden od redkih aktivistov, kateri rajši umre častno, kot pa bi postal suženj sodobnega sveta in pa do delavcev nepoštenega biznisa. :saluti


Lep pozdrav, Jurij Kozar
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Tovornjake na vlake

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Na žalost pa sem jaz danes eden od redkih aktivistov, kateri rajši umre častno, kot pa bi postal suženj sodobnega sveta in pa do delavcev nepoštenega biznisa.
vsaka ti čast L
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Tovornjake na vlake

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

EU naj bi v zadnjem času "delala veliko" na intermodalnem transportu. "Pametnjakoviči" v Bruslju gruntajo cestne vlake (dve daljši prikolici polpriklopnika skupaj), pa tovornjake s pantografi, da bi določene odseke prevozili na elektriko. Tudi v Sloveniji že dolgo poznamo rek: "tovornjake na vlake". Vse to z namenom da bi malo zmanjšali izpuste, malce popazili na naravo, ter varovali človekovo zdravje.

Kakorkoli, nagruntali še niso nič in verjetno tudi ne bodo. Razen seveda ISO kontejnerjev z imperialnimi merami, ki so jih hvala bogu po sili razmer skozi zgodovino vsilili ladjarji in na Nemških železnicah se nekaj trudijo nalagati polpriklopne prikolice na vlake. Vsaj v zadnjem primeru gre po nepotrebnem za precej kompliciran proces, kjer za nalaganje polpriklopnih prikolic potrebujemo žerjav, ter posebne železniške vagone za transport na tak način.
Ravno danes je prišlo ven letno poročilo največjega logističnega operaterja na področju intermodalnega transporta. In, kaj pravijo?
Kombiverkerhr AG, ki je vodilni na tem področju je poslovno leto 2017 zaključil skupno s 958.299 pošiljkami oziroma 1,92 milijona TEU, kar je 2,8 odstotka manj, kot v letu 2016, vendar povpraševanje po tem prevozu, še vedno raste. V notranjem prometu Nemčije, se je število pošiljk povečalo za 4.662, na skupno 207.589, kar pomeni 2,3 odstotno povečanje, glede na prejšnje leto. Najbolj pozitiven trend je bilo opzaiti v smeri pristanišč Kiel, Lübeck in Rostock, ki so omogočale povezave s Skandinavijo in Baltikom. Tukaj se je promet povečal za 2.536 (3,3 odstotksa) na skupno 78,991 pošiljk. V mednarodnem prometu (brez Baltika) se je šttevilo pošiljk zmanjšalo na 671.719 (-4,9 odstotka), kar je bila posledica različnih vzrokov. Negativni vzrok se je poznal zaradi zaprtja "Renske avtoceste", ki je bila zaprta zaradi podora pri Rastatu v obdobju avgust-oktober. Delno se je poskušalo preusmeriti preko Brennerja, vendar zaradi begunske krize in kontrol na vlakih tega primankljaja niso uspeli nadomestiti. Ker je Italija največji trg za omenjeni prevoz in, ker je železnica skozi alpe največje ozko grlo, ni bilo mogoče ustreči vsem povpraševanju. Veliko vlogo pri odpovedi določenih vlakov, so imele tudi vremenske neušečnosti.
Skupni promet (tako notranji kot mednardoni), je na relaciji Nemčija-Severno morje in Baltik zrasel za 4,4 odstotka na 137.473 pošilj, ali 274.900 TEU. Temu gre pripisati uvedbi dodatnih vlakov med Nizozemskimi mesti Coevorden, Bad Bentheim, Nemškimi Köln in Herne, ter Malmöjem na Švedskem. Delno pa tudi dodatni povezavi iz Duisburg-Ruhrort Hafen, kjer tedensko odpelje 17 vlakov v vse smeri.
Prevoz čez alpe je upadel za 4,9 odstotka, vendar ostaja najpomembnejša žila v EVropi s skupno 395,981 pošiljkami (790.000 TEU). Največ prometa gre čez Brenner (229.105), sledi mu Gotthard (116.684), Tauern je na tretjem mestu (35.687 pošiljk). Zaradi dobrega povpraševanja, je z letom 2017 bilo uvedeno dodatnih 12 vlakov na teden. Druga najbolj donosna smer je bila v smeri od nizozemske, preko Francije in Španije, ki pa se je zmanjšalo za 0,6 odstotka na 126,350 pošiljk (253.000 TEU). Krivdo gre pripisati požaru v tovarni BASF in posledično dvotedenskega zaprtja terminala v Ludwigshfnu Sam prevoz od Iberksega polotoka v Nemčijo se je povečal za 7,7 odstotka na 52,961 pošilj (105.900 TEU). Opazen je trend nadaljne rasti na relaciji Nemčija s posameznimi državami srednje ter vzhodne Evrope. Lansko leto je bilo opravljenih 91.908 pošiljk (184.000 TEU), kar je pomenilo povprečno 72 vlakov na teden, ter 15,3 odstotni upad prometa (na celotni ravni tega dela Evrope). Vendar se je promet povečal iz Turčije (28,6 odstotka), ter med Nemčijo in Slovenijo (+12,1 odstotek). Povečan promet se beleži tudi preko Poljske (+3,1 odstotek). Konstanta rast je opazna iz Turčije, ki se pretovarja v Trstu in so povezano med Turškimi pristanišči Ambarli, Yalova, Pendik, Mersin in Cesme. V letu 2017 se je tako povečalo število vlakov v München iz tri na petkrat na teden. V Ludwigshagen na od tri do štirikrat na teden. Od lani naprej se je uvedel tudi KV 4.0, digitalizacija intermodalnih dobavnih verig. Cilje tega je, da postane logistika preglednejša, hitrejša, bolj jasna. Kar pomeni, da lahko naročnik jasno vidi vozni red, status terminala, načrt poti. V tem projektu sodelujejo DB Cargo, Lokomotion, SBB Cargo Deutschland, KTL Ludwigshafen, Hupac Transport, HOYER, Paneuropa Transport, Hupac Intermodal, Bertschi und Hupac SpA (če koga zanima :D ).

Napram letu 2016, se je povprečna dolžina prevoza povečala za 2,1 odstotka na 836 kilometrov, kar je v bilance zneslo 19,1 milijarde tonskih kilometrov. Količina tovornega prometa 170 dnevnih vlakov, ki vozijo pod okriljem Kombiverkehrja je znašala skupaj 22,8 milijona ton bruto, kar znese 1,1 milijona ton CO2, ter 3600 dušikovega oksida manj izpustov v okolje.

Kompliciran proces, pametnjakoviči.... :?: Se ne bi ravno strinjal....
bronz
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 435
Pridružen: 03.09.2009, 6:35

Re: Tovornjake na vlake

Odgovor Napisal/-a bronz »

Zakaj se že gre, da ne berem vse solate.... :)
Ni ga junaka...............................................................................................................
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Tovornjake na vlake

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

bronz napisal/-a:Zakaj se že gre, da ne berem vse solate.... :)
O količini tovora na spodnji sliki v letu 2016, ki naj bi bil za nekatere precej kompliciran proces pretovarjanja v Evropi. Številke kažejo drugače. :P

Slika
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Tovornjake na vlake

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Zdaj mi pa ni jasno, ali govorimo o prevozu tovornjakov z vlaki (po mojem nemnost vredna Butal) ali o intermodalnem transportu, to je prevozu kontejnerjev, polprikolic in "swap bodi"jev z vlaki....

LPL
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Tovornjake na vlake

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Ljubitelj napisal/-a:Zdaj mi pa ni jasno, ali govorimo o prevozu tovornjakov z vlaki (po mojem nemnost vredna Butal) ali o intermodalnem transportu, to je prevozu kontejnerjev, polprikolic in "swap bodi"jev z vlaki....

LPL
O obojem. Tovornjake na vlake, lahko razumeš iz dveh različnih smeri. Prvič, dobesedno kot oprtne vlake (čeprav je ta prevoz primeren samo v posebnih primerih.) In drugič v prenesenem pomenu, kot intermodalni prevoz vsega. In ta zadnja stvar je moja poanta tiste solate. Da se dobi malo predstave, koliko tovora letno obrne največji logistični operater na področju intermodalnega transporta. In zato, ker je omenjena tudi Slovenija. Pa da še @Suha dobi malo realne predstave.
Odgovori