"Industrijsko" Imeno

[kondukter]

Nedeljska služba in t.i. pavza v Imenem me je vzpodbudila, da poskušam narediti nekaj drugačnejših fotografij okolice postaje Imeno.
Upam, da se bo videlo, da se tudi na bolj odročnih postajah na območju Slovenskih železnic kaj dogaja in da te postaje niso le postaje, kjer bi se "prodajal" dolgčas. Tovornega prometa je na p. Imeno resnično malo, a ko se pa kaj dogaja, potem zna biti kljub temu pestro.

Sicer res edini Eas vagon na postaji...



Naš Fiat se je sramežljivo umikal pred mojim fotoaparatom...



Medtem, ko z Eas vagonom ni bilo "težav".




Silosi...


Skladišče...



Pogled proti postajni zgradbi.


Dejmo že enkrat zbrati za eno našo zastavo, da se bo vedelo kje stoji p. Imeno...


Pa še luči so se prižgale...( za boljšo osvetlitev )


Potem pa smo se že kmalu pripravili za odhod...Kam pa tako piše.


Tako, ko bom imel kaj, pa spet pridem !

[jure80]

Zanimivo, sm mislu da ob nedeljah ni prometa proti Imenemu, pa sm ugotovu da je celo en par.

[Nejc]

Lepo je videt nekoga, ki ob nedeljah dela!!

Sicer pa !

lp NS

[Regan 664]

Lepo je videt nekoga, ki ob nedeljah dela .....

nadure....

bravo Kondi!!

[541]

Iz Imena se sedaj vozi še samo les, v Imeno pa so včasih vozili tudi umetna gnojila za kmetijsko zadrugo ... samo so na koncu obupali nad železnico, pa sedaj to tovornjaki vozijo.

[Dare]

Je sploh kaj potnikov ob vikendih na tej relaciji


Drugače pa, lepa popestritev, te tvoje fotke .

.

[541]

Je sploh kaj potnikov ob vikendih na tej relaciji


Drugače pa, lepa popestritev, te tvoje fotke .

.

Na vlaku 3618 (iz Imena) ni ravno neke gneče, vlak nima ugodne zveze za Ljubljano, ima jo za Maribor. Mnogo več potnikov je ob nedeljah na 3714 iz Rogatca, ki ima zelo dobro zvezo za Ljubljano z vlakom 1615 (vozi v sestavi dveh Gomulk, pa je včasih premajhen ).

[mg5888]

Iz Imena se sedaj vozi še samo les, v Imeno pa so včasih vozili tudi umetna gnojila za kmetijsko zadrugo ... samo so na koncu obupali nad železnico, pa sedaj to tovornjaki vozijo.

Nad železnico jih je kar veliko obupalo. Na stranskih progah skoraj vsi, veliko pa jih je pa tudi ob glavnih progah. Celo podjetja, za katera se letno prepelje več 10 000 ton, raje uporabljajo cestni transport

lp MG

[541]

Iz Imena se sedaj vozi še samo les, v Imeno pa so včasih vozili tudi umetna gnojila za kmetijsko zadrugo ... samo so na koncu obupali nad železnico, pa sedaj to tovornjaki vozijo.

Nad železnico jih je kar veliko obupalo. Na stranskih progah skoraj vsi, veliko pa jih je pa tudi ob glavnih progah. Celo podjetja, za katera se letno prepelje več 10 000 ton, raje uporabljajo cestni transport

lp MG

Aha. Pogosto se pojavljata dve težavi - pri dostavi naloženih je lokomotiva (dizelka - premikalka) v okvari in dostava zamuja, čeprav je že bil prejemnik zjutraj obveščen, da dobi vagone. Pri naročilu praznih vagonov pa ni na razpolago ustreznih vagonov. Ko naročnik 20 vagonov čaka cel mesec - vsak teden dobi kakšnega, da ve, da se ni pozabilo nanj - je verjetno zelo očitno, da bo naslednjič poskusil alternativo. Na železnici je zaenkrat ni, zato pač uporabi cesto. In tako večinoma podjetja po železnici dobivajo surovine, izdelkov pa železnica ne vidi. Pa čeprav se zanje prepelje po nekaj tisoč ton surovin mesečno - torej je tudi izdelkov toliko šlo po cesti.

[SIMY]

Lepi primer na Celjskem so železarne Štore in Alpos,v njih se zvozi ogromno surovine ven pa NIČ.

[RisPo]

Lepi primer na Celjskem so železarne Štore in Alpos,v njih se zvozi ogromno surovine ven pa NIČ.

Železarne Štore že ene 10 let ni več .

[mg5888]

Železarne Štore že ene 10 let ni več .

Je pa Štore Steel, ki ima zdaj že večjo proizvodnjo kot jo je imela Železarna v najboljših letih 1984-1986!

@SIMY
Tudi surovin se verjetno vedno več pripelje po cestah, a ne?

lp MG

[Dolfe]

Lepi primer na Celjskem so železarne Štore in Alpos,v njih se zvozi ogromno surovine ven pa NIČ.

To je v glavnem problem prodaje "na drobno". Stranka kupi nekaj ton železja in ga s kamionom pripelje na svoje dvorišče. Za manjše količine in kratko relacijo, je povsem normalno da železnica ne pride v poštev.

lp
Dolfe

[541]

Lepi primer na Celjskem so železarne Štore in Alpos,v njih se zvozi ogromno surovine ven pa NIČ.

To je v glavnem problem prodaje "na drobno". Stranka kupi nekaj ton železja in ga s kamionom pripelje na svoje dvorišče. Za manjše količine in kratko relacijo, je povsem normalno da železnica ne pride v poštev.

lp
Dolfe

Dolfe, tudi za izvoz - Nemčija, Poljska, Romunija, Srbija itd. gre večina po cesti. In to ne en vlačilec - če se porabi na teden nekaj tisoč ton surovin, potem je tudi izdelkov toliko. En dvoosni vagon je s svojo nosilnostjo kar podoben vlačilcu, tako da masa tovora ne more biti izgovor, da se ne pelje po železnici.

Se pa včasih na primer vozi les v Easih Slovenska Bistrica (Poljčane) - Šentjur ... Pot je pa takšna: Slovenska Bistrica (Poljčane) - Maribor Tezno (včasih je bilo Pragersko, z novim VR pa na Pragerskem ni več premika, ampak se to opravlja na Teznu oziroma v Čretu) - Celje Čret - Šentjur. Če se to finančno izide ... potem je pa res nekdo neumen, da plačuje tak prevoz.

Surovine za podjetji, ki ju omenja SIMY, se pa v večini pripeljejo po železnici. Na primer 25 tonski kolut je vse, kar se lahko naloži na vlačilec ... na štiriosni vagon pa greta dva... včasih se pa celo kak vagon izdelkov naloži.

[mg5888]

541 to si mi pa s tipkovnice pobral.

Se strinjam z Dolfetom, da je najbolj ekonomičen prevoz velike količine blaga na velike razdalje. Luka Koper - avstrijske železarne je tipičen primer. Vendar pa gre v omenjenem primeru tudi za težko industrijo (za slovenske razmere), katerih prodaja ni ravno na drobno. Omenjeni tovarni in še katera iz celjskega bazena pa pretežno prodajajo v Avstrijo, Nemčijo, Češko, Poljsko, Rusijo in Turčijo in to kar velike količine pretežno znanim kupcem. Med Štorami in Zrečami pa gre tako ali tako samo po cesti.

Po drugi strani pa iz Evrope izginja težka industrija, kar za sabo prinaša vedno več malega transporta. Tudi temu se bodo železnice morale prilagoditi. Če je železnica na razdalji 500 km 8,3 krat ugodnejša od cestnega transporta, potem bo npr. na 100 km 2,5 krat in 50 km 1,4 krat (špekuliram!). In če ima avtoprevoznik pri takšnem prevozu pozitivno bilanco jo morajo imeti tudi železnice. Problem bi se lahko pojavil pri prepustnosti na glavnih progah, medtem ko na stranskih progah ni razloga, da se ustrezne spremembe ne bi uvedle. Sicer pa se gremo Evropo iz česar sledi, da potrebujemo pretežno transport majhnih količin blaga na srednje velikih razdaljah.

Zanimivo bi bilo ugotoviti zakaj podjetja raje uporabljajo cestni transport. Večino je že naštel 541. Lahko pa še napišem kar sem uspel slišati v zvezi s tem v gostilniških debatah: Aroganten in neresen odnos SŽ, neprimeren delovni čas, nedostopnost in neprilagodljivost!

Potrebno se bi bilo zamisliti nad dejstvom, da cestni transport v Sloveniji prinese okoli 15 % BDP (press).

MMG Železniškega transporta lesa v Šentjur, kolikor vem, že dolgo ni.

lp MG