Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
O Idrijski železnici sem pred časom že pisal ( Nova proga jul.- avg. 2010, Komunitator dec. 2010, oboje na spletu ) pa tudi govoril ( Sledi časa, 4. jul. 2010, skupaj Rustjo ). O Pozabljenem železniškem tunelu je članek v Biltenu Jamarskega kluba Železničar št. 26 str. 55 ( na spletu ) slike pa na Fotogaleriji JKŽ - če se ne motim imajo datum 2. jun. 2006 ( prav tako na spletu ). Pa brez zamere.....
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Super fotopis!
Nič ne gledam arhivov, pa ga še nisem videl.
Nič ne gledam arhivov, pa ga še nisem videl.
Lep pozdrav :)
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Članek o tem tunelu je izšel v Biltenu Jamarskega kluba Železničar pod naslovom Pozabljen železniški tunel v Godoviču ( Bilten št. 26, str. 55, 2008; je na spletu ). Slike iz predora so na Fotogaleriji JKŽ z datumom 2. maj 2006 pod naslovom Izgubljeni tunel pri Godoviču. Sicer pa je tudi današnji cestni tunel železniški.....
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Od železniške proge Logatec - Črni vrh je ohranjeno več kot bi si človek mislil. Predvsem je še vedno v uporabi železniški tunel na južni strani Godoviča. Danes vodi skozenj cesta Godovič - Črni vrh. Tunel v Logatcu je v celoti ohranjen, tunel v Kalcah je na južni strani zasut s smetmi, severni portal pa je še dostopen. Izkopan je v živi skali, dolg pa je bil le par deset metrov. Ohranjene so stotine metrov usekov in nasipov večinoma severno nad cesto Kalce - Godovič, pred Godovičem pa južno od nje.
Sicer pa mislim, da je trasa te železniške proge še vedno aktualna in sicer kot hitra proga med Logatcem in Novo Gorico ter naprej v Italijo. Ta varianta hitre proge doslej ni bila še nikjer omenjena. Pot bi se namreč tu čez ( varianta Hotederščica - Črni vrh, mimo Godoviča ) skrajšala za lepo število kilometrov.
Sicer pa mislim, da je trasa te železniške proge še vedno aktualna in sicer kot hitra proga med Logatcem in Novo Gorico ter naprej v Italijo. Ta varianta hitre proge doslej ni bila še nikjer omenjena. Pot bi se namreč tu čez ( varianta Hotederščica - Črni vrh, mimo Godoviča ) skrajšala za lepo število kilometrov.
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Frančišek, na osnovi česa sklepaš, da je cestni tunel bil nekoč železniški? Primerjaj preseka cestnega tunela in onega skritega, ki lepo kaže razne faze gradnje po "novi" avstrijski metodi, pa boš hitro ugotovil, da nimata mnogo skupnega.
LPL
LPL
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Uvod 2.0
Nedavno je minilo polnih 13 let od moje zadnje objave v tej temi. Ko sem konec leta 2009 zaključil z obiskom godoviškega predora in napisal reportažo na prvi strani, sem imel obilico načrtov, kako bom v kratkem obiskal še preostale dele trase neuresničene normalnotirne železniške povezave Logatec-Godovič-Črni Vrh. To se zaradi različnih razlogov dolgo ni uresničilo. Konec leta 2019 sem se postopoma začel vračati na poznana pota. Ponovno sem obiskal že videne lokacije, pristopil sem do novih krajev. Veliko pomoč pri raziskovanju mi je nudila motivirana ekipa kolegov, s katerimi smo prehodili teren. Svoje so dodale nove objave v literaturi, javno dostopne digitalizirane vsebine in vse bolj očitna popularizacija obravnavane teme. Več o tem v nadaljevanju.
K uvodu sem dolžan še zahvalo našemu moderatorju Goranu (@Gorchi), ki je spremenil naslov teme. Prvotni naslov in vsebina sta bila bila preveč ozko usmerjena. Obravnavala sta le krajši del železniške trase. Novi naslov zajema celotno področje. Upam, da bodo temu sledile tudi prihajajoče objave. Fotografije s prve strani so se z zaprtjem strežnika Shrani.si na žalost izgubile, vendar bom njihovo vsebino poskušal nadomestiti z novimi zapisi.
Normalnotirna železnica Logatec-Godovič-Črni Vrh: splošni opis
Izoblikovanje Soške fronte v maju 1915 je Avstro-Ogrsko prisilo k takojšnji vzpostavitvi dodatnih oskrbovalnih poti v bližnje zaledje bojne linije. Raznovrstne okoliščine, kot so razgibanost terena, podnebje in (ne)razprostranjenost predvojnih komunikacijskih poti, so botrovale, da so nove transportne poti potekale na različne načine. Gradile so se cestne povezave, poljske železnice (t.i. Feldbahni), žičnice, vzpenjače in naposled tudi normalnotirne železnice. Kolodvor Južne železnice v Logatcu se je pokazal kot primerna začetna točka za vzpostavitev oskrbovalnega sistema proti Trnovskemu gozdu, Banjšicam, Vipavski dolini in dolini Idrijce. V drugi polovici leta 1916 je stekla gradnja poljske železnice iz Logatca prek Kalc, Hotedršice, Godoviča, Črnega Vrha do Zadloga oziroma Poncale. Zahodno od Godoviča se je odcepil še krak proti Idriji in Dolenji Trebuši (Idrijski Feldbahn). Prvotno konjsko vprego so kmalu zamenjale motorizirane lokomotive.
Ideje o izgradnji normalnotirne železnice med Logatcem in Črnim Vrhom, z možnostjo podaljšanja do Ajdovščine, so vzniknile že v času priprav na gradnjo poljskih železnic, to je spomladi 1916. Kljub temu se je dejanska gradnja pričela šele aprila 1917, glavni povod naj bi bili VIII. in IX. soška bitka. Gradnja ni potekala gladko, stopnjevanje vojne je zahtevalo svoje. Gradnja je bila sredi leta 1917 za več mesecev prekinjena, dokončno ustavljena pa novembra 1917. XII. soška bitka oziroma t.i. Čudež pri Kobaridu in njegove posledice so potisnili frontno linijo proti zahodu, oskrba vzhodnega zaledja Vipavske doline ni imela več smisla. Po zaključku 1. svetovne vojne in podpisu Rapalske pogodbe je bil vsak vsaj teoretičen poskus nadaljevanja gradnje železnice proti Črnemu Vrhu zatrt v kali, saj je novo oblikovana državna meja vzpostavila drugačen režim v teh krajih.
Proga Logatec-Črni Vrh bi bila dolga 28 kilometrov. Zamišljene so bile naslednje postaje: Logatec (kolodvor Južne železnice), Dolenji Logatec (Pusto polje), Kalce, Hotedršica, Godovič, Podjesen in Črni Vrh. Na trasi je bilo načrtovanih okoli deset predorov.
Viri, literatura
Kot osrednji vir podatkov za kakršno koli raziskovanje izpostavljam fond, ki ga je pred leti idrijskemu arhivu izročil zgodovinar g. Karel Rustja. V njem boste našli originalne načrte in dopise iz medvojnega časa.
Osnovni podatki za dostop:
Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Idriji (ZAL IDR)
IDR 270 Normalnotirna in vojaška železnica Logatec - Črni Vrh, 1913-1961
VAČ: https://vac.sjas.gov.si/vac/search/deta ... =&subLink=
Navajam še nekaj člankov ali knjig, ki omenjajo načrtovano normalnotirno železnico. Obstaja še kopica zapisov na temo ozkotirnih železnic okoli Godoviča in Idrije, a o njih kdaj drugič.
Lajovic, A. (2008). Pozabljen železniški tunel v Godoviču. Bilten, glasilo Jamarskega kluba Železničar 26, str. 55-58. Pridobljeno s: https://issuu.com/jkzeleznicar/docs/bilten_26_lo
Lajovic, A. (2010). Idrijska železnica. Mit ali resničnost? Nova proga, revija Slovenskih železnic, julij-avgust 2010, str. 24-27. Pridobljeno s: https://www.sz.si/aktualno/revija-sz/revija-nova-proga/
Mohorič, I. (1968). Zgodovina železnic na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica.
Resnik, J. in Stepic, Š. (1996). Železniški predori v Sloveniji. Zbirka Tiri in čas št. 8. Ljubljana: Slovenske železnice - Železniški muzej.
Schaumann, W. (1991). Die Bahnen zwischen Ortler und Isonzo 1914-1918. Vom Friedensfahrplan zur Kriegsfahrordnung. Dunaj: Bohmann Verlag.
Zelenc, A. (2018). Vojaška železnica in žičnici na Idrijskem in Cerkljanskem med prvo svetovno vojno. V I. Leskovec in M. Kosmač (ur.), Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919 (str. 48-59). Katalog razstave. Zbirka Merkuriateka 6. Idrija: Mestni muzej Idrija.
Žorž, G. (2018). Feldban na zemljevidih in v prostoru. V I. Leskovec in M. Kosmač (ur.), Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919 (str. 60-64). Katalog razstave. Zbirka Merkuriateka 6. Idrija: Mestni muzej Idrija.
Še viri kartografskega gradiva, ki jih bom uporabil ob prihajajočih fotografijah.
Register kulturne dediščine: Interaktivna karta registra kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo. Dostopno na: https://geohub.gov.si/portal/apps/webap ... 9f4f0f7373
Uporabljene karte:
- Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie v merilu 1:75.000 (1912 – 1915), upravljavec: NUK,
- Topografska karta Kraljevine Italije v merilu 1:25.000 (1930)
- Lidar snemanje - tla in zgradbe
Geopedia.si, Sinergise. Vir podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije, Geodetski inštitut. Dostopno na: http://www.geopedia.si/lite
Nedavno je minilo polnih 13 let od moje zadnje objave v tej temi. Ko sem konec leta 2009 zaključil z obiskom godoviškega predora in napisal reportažo na prvi strani, sem imel obilico načrtov, kako bom v kratkem obiskal še preostale dele trase neuresničene normalnotirne železniške povezave Logatec-Godovič-Črni Vrh. To se zaradi različnih razlogov dolgo ni uresničilo. Konec leta 2019 sem se postopoma začel vračati na poznana pota. Ponovno sem obiskal že videne lokacije, pristopil sem do novih krajev. Veliko pomoč pri raziskovanju mi je nudila motivirana ekipa kolegov, s katerimi smo prehodili teren. Svoje so dodale nove objave v literaturi, javno dostopne digitalizirane vsebine in vse bolj očitna popularizacija obravnavane teme. Več o tem v nadaljevanju.
K uvodu sem dolžan še zahvalo našemu moderatorju Goranu (@Gorchi), ki je spremenil naslov teme. Prvotni naslov in vsebina sta bila bila preveč ozko usmerjena. Obravnavala sta le krajši del železniške trase. Novi naslov zajema celotno področje. Upam, da bodo temu sledile tudi prihajajoče objave. Fotografije s prve strani so se z zaprtjem strežnika Shrani.si na žalost izgubile, vendar bom njihovo vsebino poskušal nadomestiti z novimi zapisi.
Normalnotirna železnica Logatec-Godovič-Črni Vrh: splošni opis
Izoblikovanje Soške fronte v maju 1915 je Avstro-Ogrsko prisilo k takojšnji vzpostavitvi dodatnih oskrbovalnih poti v bližnje zaledje bojne linije. Raznovrstne okoliščine, kot so razgibanost terena, podnebje in (ne)razprostranjenost predvojnih komunikacijskih poti, so botrovale, da so nove transportne poti potekale na različne načine. Gradile so se cestne povezave, poljske železnice (t.i. Feldbahni), žičnice, vzpenjače in naposled tudi normalnotirne železnice. Kolodvor Južne železnice v Logatcu se je pokazal kot primerna začetna točka za vzpostavitev oskrbovalnega sistema proti Trnovskemu gozdu, Banjšicam, Vipavski dolini in dolini Idrijce. V drugi polovici leta 1916 je stekla gradnja poljske železnice iz Logatca prek Kalc, Hotedršice, Godoviča, Črnega Vrha do Zadloga oziroma Poncale. Zahodno od Godoviča se je odcepil še krak proti Idriji in Dolenji Trebuši (Idrijski Feldbahn). Prvotno konjsko vprego so kmalu zamenjale motorizirane lokomotive.
Ideje o izgradnji normalnotirne železnice med Logatcem in Črnim Vrhom, z možnostjo podaljšanja do Ajdovščine, so vzniknile že v času priprav na gradnjo poljskih železnic, to je spomladi 1916. Kljub temu se je dejanska gradnja pričela šele aprila 1917, glavni povod naj bi bili VIII. in IX. soška bitka. Gradnja ni potekala gladko, stopnjevanje vojne je zahtevalo svoje. Gradnja je bila sredi leta 1917 za več mesecev prekinjena, dokončno ustavljena pa novembra 1917. XII. soška bitka oziroma t.i. Čudež pri Kobaridu in njegove posledice so potisnili frontno linijo proti zahodu, oskrba vzhodnega zaledja Vipavske doline ni imela več smisla. Po zaključku 1. svetovne vojne in podpisu Rapalske pogodbe je bil vsak vsaj teoretičen poskus nadaljevanja gradnje železnice proti Črnemu Vrhu zatrt v kali, saj je novo oblikovana državna meja vzpostavila drugačen režim v teh krajih.
Proga Logatec-Črni Vrh bi bila dolga 28 kilometrov. Zamišljene so bile naslednje postaje: Logatec (kolodvor Južne železnice), Dolenji Logatec (Pusto polje), Kalce, Hotedršica, Godovič, Podjesen in Črni Vrh. Na trasi je bilo načrtovanih okoli deset predorov.
Viri, literatura
Kot osrednji vir podatkov za kakršno koli raziskovanje izpostavljam fond, ki ga je pred leti idrijskemu arhivu izročil zgodovinar g. Karel Rustja. V njem boste našli originalne načrte in dopise iz medvojnega časa.
Osnovni podatki za dostop:
Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Idriji (ZAL IDR)
IDR 270 Normalnotirna in vojaška železnica Logatec - Črni Vrh, 1913-1961
VAČ: https://vac.sjas.gov.si/vac/search/deta ... =&subLink=
Navajam še nekaj člankov ali knjig, ki omenjajo načrtovano normalnotirno železnico. Obstaja še kopica zapisov na temo ozkotirnih železnic okoli Godoviča in Idrije, a o njih kdaj drugič.
Lajovic, A. (2008). Pozabljen železniški tunel v Godoviču. Bilten, glasilo Jamarskega kluba Železničar 26, str. 55-58. Pridobljeno s: https://issuu.com/jkzeleznicar/docs/bilten_26_lo
Lajovic, A. (2010). Idrijska železnica. Mit ali resničnost? Nova proga, revija Slovenskih železnic, julij-avgust 2010, str. 24-27. Pridobljeno s: https://www.sz.si/aktualno/revija-sz/revija-nova-proga/
Mohorič, I. (1968). Zgodovina železnic na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica.
Resnik, J. in Stepic, Š. (1996). Železniški predori v Sloveniji. Zbirka Tiri in čas št. 8. Ljubljana: Slovenske železnice - Železniški muzej.
Schaumann, W. (1991). Die Bahnen zwischen Ortler und Isonzo 1914-1918. Vom Friedensfahrplan zur Kriegsfahrordnung. Dunaj: Bohmann Verlag.
Zelenc, A. (2018). Vojaška železnica in žičnici na Idrijskem in Cerkljanskem med prvo svetovno vojno. V I. Leskovec in M. Kosmač (ur.), Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919 (str. 48-59). Katalog razstave. Zbirka Merkuriateka 6. Idrija: Mestni muzej Idrija.
Žorž, G. (2018). Feldban na zemljevidih in v prostoru. V I. Leskovec in M. Kosmač (ur.), Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919 (str. 60-64). Katalog razstave. Zbirka Merkuriateka 6. Idrija: Mestni muzej Idrija.
Še viri kartografskega gradiva, ki jih bom uporabil ob prihajajočih fotografijah.
Register kulturne dediščine: Interaktivna karta registra kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo. Dostopno na: https://geohub.gov.si/portal/apps/webap ... 9f4f0f7373
Uporabljene karte:
- Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie v merilu 1:75.000 (1912 – 1915), upravljavec: NUK,
- Topografska karta Kraljevine Italije v merilu 1:25.000 (1930)
- Lidar snemanje - tla in zgradbe
Geopedia.si, Sinergise. Vir podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije, Geodetski inštitut. Dostopno na: http://www.geopedia.si/lite
Aljaž
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Godovič-Griže–Andrejač
Tokratni fotopis bo obsegal obhod odseka od Godoviča prek zaselka Griže do kmetije Andrejač. Relativno kratka razdalja, ki pa skriva nekaj izmed najbolje ohranjenih in najbolj markantnih odsekov načrtovane železniške proge.
Zemljevid s skiciranim okvirnim potekom železnice. Proga je vrisana prostoročno in je namenjena za lažjo predstavo. Potek sem določil na podlagi originalnih načrtov, zapisov v prej omenjeni literaturi in vidnih ostankih na terenu. Preciznih dolžin tirnih odsekov in radijev nisem upošteval. Še kratek opis trase. Železnica iz Logatca bi Godovič dosegla z jugovzhodne strani. Na uravnavi, ki se razteza med današnjo industrijsko cono, Petrolovim bencinskim servisom in vaškim pokopališčem, je bila predvidena železniška postaja z nakladalno rampo in s štirimi tiri dolžine do 660 metrov. Kmalu za zadnjo kretnico bi proga prečkala glavno cesto proti Idriji in začela z dolgim obratom za skoraj 180 stopinj. Na mestu kjer Godovič od zaselka Griže ločuje manjša vzpetina, je bil predviden prvi predor dolžine 178 metrov. Za predorom bi se proga po nasipih nadaljevala proti jugu, dokler ne bi dosegla drugi predor z dolžino 338 metrov. Po izhodu iz drugega predora bi trasa nekaj 100 metrov potekala v premi po gozdnatem terenu.Trasa predhodne poljske železnice proti Črnemu Vrhu in Idriji je na tem odseku potekala po drugi trasi.
godovic
Pogled z godoviškega pokopališča v smeri Hotedršice. Železniška postaja je bila predvidena na travnikih levo od ceste.
godovic_1
Morda izven teme, morda ne. Spomenik iz časa 1. svetovne vojne na pokopališču Godovič. Podrobnosti nisem uspel najti.
godovic_1
Skozi Godovič ostankov železnice ni bilo moč zaslediti. Pričakovano, gosta poselitev in novo cestno omrežje sta naredila svoje. Prvi stik z železnico naletimo na zahodnem obrobju. Predor na fotografiji je v preteklosti na našem forumu vzbujal določene pomisleke. Danes je to predor na regionalni cesti 1. reda št. 207 Godovič–Črni Vrh–Col–Ajdovščina in ki poteka v osi severovzhod-jugozahod. Širok krožni profil ne nakazuje železniških korenin. Vseeno si poglejmo nekaj dejstev.
godovic_1
Avstro-Ogrski zemljevid iz obdobja 1912-1915. V Griže se je iz Godoviča dostopalo prek zavite ceste, ki je potekala po slemenu vzpetine. O predoru nobenih sledi. V Grižah je že takrat obstajalo križišče cest proti Črnemu Vrhu (serpentina proti jugu) in alternativne poti proti Idriji. Gre za t.i. Francosko cesto, ki je imela pomembno vlogo tudi pri idrijskemu Feldbahnu.
godovic_1
Godovič je z Rapalsko pogodbo po 1. svetovni vojni pripadel Kraljevini Italiji. Na razpolago imamo zemljevid iz leta 1930. Iz njega lahko razberemo, da cestna povezava Godoviča z Grižami še naprej poteka prek prelaza, sta pa že vrisana dva predora. Prvi predor se nahaja na istem mestu kot je bila pozneje vzpostavljena nova cestna povezava, prav tako se povsem pokriva s predvideno traso železnice.
godovic_1
Kako zaključiti razlago o prvem predoru? Železniški načrti nedvomno umeščajo predor na lokacijo današnjega cestnega. Tudi kartografija iz zgodnjega obdobja pred in po 1. svetovni vojni to jasno nakazuje. Žal noben znani vir ne zna povedati, ali so v času gradnje železnice to hribino prebili v celoti ali ne. Vsekakor lahko domnevamo, da so določena dela gotovo potekala. V povojnem obdobju je sledil nov val gradbenih del, ki so predor razširila in ga prilagodila potrebam ceste.
godovic_1
LiDAR. Z rdečo je vrisan potek železnice med obema predoroma, z rumeno pa stara cesta iz Godoviča v Črni Vrh.
godovic_1
Danes je trasi med obema predoroma težko slediti. Delno jo je povozila cesta. Nedavno urejena peščena ploščad ob cesti je prav tako zabrisala sledi. Del trase pa se je konkretno zarasel. Objavljam fotografijo iz 2009, ko se je dalo lepše slediti.
godovic_2
Geopark Idrija je naš prihajajoči cilj, predor 2, prepoznal kot dediščino vojnega časa in do njega postavil usmerjevalno tablo.
godovic_2
Tokratni fotopis bo obsegal obhod odseka od Godoviča prek zaselka Griže do kmetije Andrejač. Relativno kratka razdalja, ki pa skriva nekaj izmed najbolje ohranjenih in najbolj markantnih odsekov načrtovane železniške proge.
Zemljevid s skiciranim okvirnim potekom železnice. Proga je vrisana prostoročno in je namenjena za lažjo predstavo. Potek sem določil na podlagi originalnih načrtov, zapisov v prej omenjeni literaturi in vidnih ostankih na terenu. Preciznih dolžin tirnih odsekov in radijev nisem upošteval. Še kratek opis trase. Železnica iz Logatca bi Godovič dosegla z jugovzhodne strani. Na uravnavi, ki se razteza med današnjo industrijsko cono, Petrolovim bencinskim servisom in vaškim pokopališčem, je bila predvidena železniška postaja z nakladalno rampo in s štirimi tiri dolžine do 660 metrov. Kmalu za zadnjo kretnico bi proga prečkala glavno cesto proti Idriji in začela z dolgim obratom za skoraj 180 stopinj. Na mestu kjer Godovič od zaselka Griže ločuje manjša vzpetina, je bil predviden prvi predor dolžine 178 metrov. Za predorom bi se proga po nasipih nadaljevala proti jugu, dokler ne bi dosegla drugi predor z dolžino 338 metrov. Po izhodu iz drugega predora bi trasa nekaj 100 metrov potekala v premi po gozdnatem terenu.Trasa predhodne poljske železnice proti Črnemu Vrhu in Idriji je na tem odseku potekala po drugi trasi.
godovic
Pogled z godoviškega pokopališča v smeri Hotedršice. Železniška postaja je bila predvidena na travnikih levo od ceste.
godovic_1
Morda izven teme, morda ne. Spomenik iz časa 1. svetovne vojne na pokopališču Godovič. Podrobnosti nisem uspel najti.
godovic_1
Skozi Godovič ostankov železnice ni bilo moč zaslediti. Pričakovano, gosta poselitev in novo cestno omrežje sta naredila svoje. Prvi stik z železnico naletimo na zahodnem obrobju. Predor na fotografiji je v preteklosti na našem forumu vzbujal določene pomisleke. Danes je to predor na regionalni cesti 1. reda št. 207 Godovič–Črni Vrh–Col–Ajdovščina in ki poteka v osi severovzhod-jugozahod. Širok krožni profil ne nakazuje železniških korenin. Vseeno si poglejmo nekaj dejstev.
godovic_1
Avstro-Ogrski zemljevid iz obdobja 1912-1915. V Griže se je iz Godoviča dostopalo prek zavite ceste, ki je potekala po slemenu vzpetine. O predoru nobenih sledi. V Grižah je že takrat obstajalo križišče cest proti Črnemu Vrhu (serpentina proti jugu) in alternativne poti proti Idriji. Gre za t.i. Francosko cesto, ki je imela pomembno vlogo tudi pri idrijskemu Feldbahnu.
godovic_1
Godovič je z Rapalsko pogodbo po 1. svetovni vojni pripadel Kraljevini Italiji. Na razpolago imamo zemljevid iz leta 1930. Iz njega lahko razberemo, da cestna povezava Godoviča z Grižami še naprej poteka prek prelaza, sta pa že vrisana dva predora. Prvi predor se nahaja na istem mestu kot je bila pozneje vzpostavljena nova cestna povezava, prav tako se povsem pokriva s predvideno traso železnice.
godovic_1
Kako zaključiti razlago o prvem predoru? Železniški načrti nedvomno umeščajo predor na lokacijo današnjega cestnega. Tudi kartografija iz zgodnjega obdobja pred in po 1. svetovni vojni to jasno nakazuje. Žal noben znani vir ne zna povedati, ali so v času gradnje železnice to hribino prebili v celoti ali ne. Vsekakor lahko domnevamo, da so določena dela gotovo potekala. V povojnem obdobju je sledil nov val gradbenih del, ki so predor razširila in ga prilagodila potrebam ceste.
godovic_1
LiDAR. Z rdečo je vrisan potek železnice med obema predoroma, z rumeno pa stara cesta iz Godoviča v Črni Vrh.
godovic_1
Danes je trasi med obema predoroma težko slediti. Delno jo je povozila cesta. Nedavno urejena peščena ploščad ob cesti je prav tako zabrisala sledi. Del trase pa se je konkretno zarasel. Objavljam fotografijo iz 2009, ko se je dalo lepše slediti.
godovic_2
Geopark Idrija je naš prihajajoči cilj, predor 2, prepoznal kot dediščino vojnega časa in do njega postavil usmerjevalno tablo.
godovic_2
Aljaž
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Pot nas je pripeljala do drugega predora, katerega os poteka v smeri sever-jug. Po prvotnih načrtih naj bi dolžina znašala 338 metrov. Za razliko od prvega predora, kjer točnih podatkov o njegovem stanju v času zaključka 1. svetovne vojne nimamo, je tu slika vendarle nekoliko bolj jasna, saj se je dobršen del objekta ohranil v nedotaknjenem stanju. Pohod skozi predor smo zaradi lažje orientacije izvedli v obratni smeri, torej od juga proti severu.
Južni vhod, to je pogled iz Črnega Vrha proti Godoviču. Predor so gradili po t.i. Stari avstrijski metodi (Alte Österreichische Tunnelbaumethode, Ringbetriebsbauweise), kjer sta se skozi hribino prebijala dva vertikalno vzporedna rova. Spodnji, imenovan tudi smerni ali izvozni rov ter zgornji ali izkopni rov. Rova sta bila na več mestih povezana z vertikalnimi jaški. Oblikovanje predorske cevi je potekalo od zgoraj navzdol. Mi smo za začetek vstopili v spodnji rov.
godovic_2
Uvodni metri spodnjega rova.
godovic_2
Pogled nazaj. Na stropu, kjer prodira zelenje, vidimo prvo luknjo oziroma povezavo do zgornjega horizonta.
godovic_2
Nekaj deset metrov globoko so med kopanjem rova zadeli ob kraško jamo. Jamske sledi lahko vidimo tako na levi in desni steni, levo (zahodno od predorske osi) je odprtina večjih dimenzij. Jama je od 10. 4. 2008 vpisana v slovenski jamski kataster s številko 9343. Imenuje se Jamica.
godovic_2
Po krajšem postanku pri Jamici smo našo predorsko pot nadaljevali na sever. Profil rova je še vedno pravokotno/kvadratne oblike, le kamnina je spremenila barvo v belo. Na tleh smo zadeli ob leseni prag. Poznejša odkritja so nedvomno potrdila, da je bila vzdolž predorske cevi speljana preprosta železnica za odvoz izkopnega materiala. Ali je bil prag s fotografije dejansko del te železnice, nam ni uspelo ugotoviti.
godovic_2
Verjetno eden izmed najlepših trenutkov pohoda. Prej prikazani rov, ki je bolj spominjal na rudnik kot kaj drugega, se je v trenutku razširil v čisto pravo predorsko cev elipsaste oblike. A le za kratek čas, vsega nekaj metrov naprej nas je čakala podobna zgodba kot na začetku.
godovic_2
Sprejeli smo odločitev, da pred nadaljnjim osvajanjem severnega vhoda obiščemo še zgornji, izkopni rov. Vstopno mesto je sorodnih dimenzij kot v spodnjem nivoju. Dostop sicer sodi med bolj tvegane, saj se tik za vhodom nahaja luknja v tleh večjega premera. Potrebna je izdatnejša previdnost ali pa izbor drugačne pristopa.
godovic_2
Zgornji horizont nas je pričakal v drugačni luči kot spodnji. Tu nismo imeli več opravka z utesnjenim rovom, temveč z bistveno večjim prostorom. Lahko rečemo, da je bila na tem mestu zgornja polovica predorske cevi (kalota) izkopana v polnem profilu in je čakala na betonsko obzidavo. Na tleh so nas spremljali zelo dobro ohranjeni ostanki transportne železnice.
godovic_2
Prispeli smo do lokacije s predzadnje fotografije, kjer so se kalota in oporniki iznenada pojavili v obdelani obliki. S tega mesta se nam je odpiral pogled tako rekoč do severnega zaključka predora, hkrati smo lahko predvideli, kaj nas bo čakalo v nadaljevanju. Spodnji smerni rov je ostal v sorodnih gabaritih, medtem ko je bila na zgornjem horizontu kalota že zaključena.
godovic_2
Srečno smo se vrnili v spodnji nivo. Kratek odsek polno obzidanega predora je zopet nadomestil "rudniški" rov. Na tem mestu se je vendarle opazilo, da je bilo na zgornjem nivoju več delovne akcije (obzidava kalote), saj je bila stropna površina nad nami tanjša, povezovalni vertikalni jaški pa širši. Na več mestih so v smerni rov nameščali leseno podporje, saj se je nosilnost stropa zmanjševala. Podporje s spodnje fotografije se je zrušilo v zadnjih desetih letih. Ob mojem obisku leta 2009 so bili tu tramovi še lepo ohranjeni.
godovic_2
Južni vhod, to je pogled iz Črnega Vrha proti Godoviču. Predor so gradili po t.i. Stari avstrijski metodi (Alte Österreichische Tunnelbaumethode, Ringbetriebsbauweise), kjer sta se skozi hribino prebijala dva vertikalno vzporedna rova. Spodnji, imenovan tudi smerni ali izvozni rov ter zgornji ali izkopni rov. Rova sta bila na več mestih povezana z vertikalnimi jaški. Oblikovanje predorske cevi je potekalo od zgoraj navzdol. Mi smo za začetek vstopili v spodnji rov.
godovic_2
Uvodni metri spodnjega rova.
godovic_2
Pogled nazaj. Na stropu, kjer prodira zelenje, vidimo prvo luknjo oziroma povezavo do zgornjega horizonta.
godovic_2
Nekaj deset metrov globoko so med kopanjem rova zadeli ob kraško jamo. Jamske sledi lahko vidimo tako na levi in desni steni, levo (zahodno od predorske osi) je odprtina večjih dimenzij. Jama je od 10. 4. 2008 vpisana v slovenski jamski kataster s številko 9343. Imenuje se Jamica.
godovic_2
Po krajšem postanku pri Jamici smo našo predorsko pot nadaljevali na sever. Profil rova je še vedno pravokotno/kvadratne oblike, le kamnina je spremenila barvo v belo. Na tleh smo zadeli ob leseni prag. Poznejša odkritja so nedvomno potrdila, da je bila vzdolž predorske cevi speljana preprosta železnica za odvoz izkopnega materiala. Ali je bil prag s fotografije dejansko del te železnice, nam ni uspelo ugotoviti.
godovic_2
Verjetno eden izmed najlepših trenutkov pohoda. Prej prikazani rov, ki je bolj spominjal na rudnik kot kaj drugega, se je v trenutku razširil v čisto pravo predorsko cev elipsaste oblike. A le za kratek čas, vsega nekaj metrov naprej nas je čakala podobna zgodba kot na začetku.
godovic_2
Sprejeli smo odločitev, da pred nadaljnjim osvajanjem severnega vhoda obiščemo še zgornji, izkopni rov. Vstopno mesto je sorodnih dimenzij kot v spodnjem nivoju. Dostop sicer sodi med bolj tvegane, saj se tik za vhodom nahaja luknja v tleh večjega premera. Potrebna je izdatnejša previdnost ali pa izbor drugačne pristopa.
godovic_2
Zgornji horizont nas je pričakal v drugačni luči kot spodnji. Tu nismo imeli več opravka z utesnjenim rovom, temveč z bistveno večjim prostorom. Lahko rečemo, da je bila na tem mestu zgornja polovica predorske cevi (kalota) izkopana v polnem profilu in je čakala na betonsko obzidavo. Na tleh so nas spremljali zelo dobro ohranjeni ostanki transportne železnice.
godovic_2
Prispeli smo do lokacije s predzadnje fotografije, kjer so se kalota in oporniki iznenada pojavili v obdelani obliki. S tega mesta se nam je odpiral pogled tako rekoč do severnega zaključka predora, hkrati smo lahko predvideli, kaj nas bo čakalo v nadaljevanju. Spodnji smerni rov je ostal v sorodnih gabaritih, medtem ko je bila na zgornjem horizontu kalota že zaključena.
godovic_2
Srečno smo se vrnili v spodnji nivo. Kratek odsek polno obzidanega predora je zopet nadomestil "rudniški" rov. Na tem mestu se je vendarle opazilo, da je bilo na zgornjem nivoju več delovne akcije (obzidava kalote), saj je bila stropna površina nad nami tanjša, povezovalni vertikalni jaški pa širši. Na več mestih so v smerni rov nameščali leseno podporje, saj se je nosilnost stropa zmanjševala. Podporje s spodnje fotografije se je zrušilo v zadnjih desetih letih. Ob mojem obisku leta 2009 so bili tu tramovi še lepo ohranjeni.
godovic_2
Aljaž
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Nekoliko naprej je podporje bistveno bolje ohranjeno.
godovic_2
Pogled navzgor. Vidi se vse do kalote.
godovic_2
Skromnejša izvedba podporja.
godovic_2
Pogled proti jugu, v daljavi se vidi spodnji izhod. Na steni je ohranjena edina sektorska oznaka v spodnjem horizontu. V zgornjem je takšnih oznak več. Na tleh so ostanki pragov transportne železnice.
godovic_2
Sledovi orodja.
godovic_2
Pred nami se je odprl nov zanimiv odsek. Spodnji in zgornji rov sta združena v celoto, kalota je "sveže" obzidana in dodatno podprta.
godovic_2
Ista lokacija, le pogled je nazaj na jug.
godovic_2
Podobna situacija kot poprej, le nekaj več kamnine na mestu predvidenih opornikov je še ostalo.
godovic_2
Relikt preteklosti. Verjetno italijanskega porekla iz medvojnega obdobja.
godovic_2
Prispeli smo na ciljno ravnino. Kalota in oporniki so večinoma obzidani. Levo se nahaja edina predorska niša. Od te točke bi do severnega vhoda potrebovali vsega par deset metrov, vendar so razmere po koncu 1. svetovne vojne narekovale drugačno pot. Rapalska pogodba je mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS/Jugoslavijo zarisala po zahodnem in južnem obrobju Hotedršice. Godovič je pripadel Italiji in bil od državne meje oddaljen vsega štiri kilometre. To je botrovalo k vzpostavitvi skupine obmejnih utrdb Griže, ki so bile sestavni del Alpskega zidu. Ena izmed utrdb, tj. betonska kocka v daljavi, ki nam je onemogočila normalen izstop, je bila zgrajena znotraj predora.
godovic_2
godovic_2
Pogled navzgor. Vidi se vse do kalote.
godovic_2
Skromnejša izvedba podporja.
godovic_2
Pogled proti jugu, v daljavi se vidi spodnji izhod. Na steni je ohranjena edina sektorska oznaka v spodnjem horizontu. V zgornjem je takšnih oznak več. Na tleh so ostanki pragov transportne železnice.
godovic_2
Sledovi orodja.
godovic_2
Pred nami se je odprl nov zanimiv odsek. Spodnji in zgornji rov sta združena v celoto, kalota je "sveže" obzidana in dodatno podprta.
godovic_2
Ista lokacija, le pogled je nazaj na jug.
godovic_2
Podobna situacija kot poprej, le nekaj več kamnine na mestu predvidenih opornikov je še ostalo.
godovic_2
Relikt preteklosti. Verjetno italijanskega porekla iz medvojnega obdobja.
godovic_2
Prispeli smo na ciljno ravnino. Kalota in oporniki so večinoma obzidani. Levo se nahaja edina predorska niša. Od te točke bi do severnega vhoda potrebovali vsega par deset metrov, vendar so razmere po koncu 1. svetovne vojne narekovale drugačno pot. Rapalska pogodba je mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS/Jugoslavijo zarisala po zahodnem in južnem obrobju Hotedršice. Godovič je pripadel Italiji in bil od državne meje oddaljen vsega štiri kilometre. To je botrovalo k vzpostavitvi skupine obmejnih utrdb Griže, ki so bile sestavni del Alpskega zidu. Ena izmed utrdb, tj. betonska kocka v daljavi, ki nam je onemogočila normalen izstop, je bila zgrajena znotraj predora.
godovic_2
Aljaž
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Kapniške tvorbe na predorski steni.
godovic_2
Še zadnja fotografija iz predora. Tokrat smo bili obrnjeni proti jugu. Kljub temu, da je vojaška utrdba oziroma bunker zaprla severni dostop, lahko brez oklevanj trdimo, da je bil predor v času gradnje železnice prebit v celoti. Kot že rečeno, na tem delu smo se srečali s predorsko cevjo v sklepni fazi gradnje. Do izhoda nas je ločilo nekaj metrov.
godovic_2
Prihajajoča skupina fotografij obsega pogled v bunker in njegovo okolico. Kdor bi želel izvedeti več o Rapalski meji, italijanski obrambni liniji Alpski zid ali zgolj o obrambni skupini Griže, naj si ogleda spletni mesti:
Zgodovinsko društvo Rapalska meja: natančen opis objektov RM na območju Slovenije in okolice, bogat interaktivni zemljevid, vodenje Facebook skupine s poročili ljubiteljev vojaških ostalin,
Fortress Fiume: dokumentarna zbirka objektov Alpskega zidu Vladimirja Tonića.
Vstopili smo v osrednji del bunkerja. Levo navzgor je pot k izhodu, naravnost desno sta WC-ja, jašek pred nami z leseno lestvijo vodi k fotofoniki, naravnost levo je pot do kupole 360.
godovic_2
Isti prostor, le pogled v kontra smeri.
godovic_2
Stranišči.
godovic_2
Stopnice k površju.
godovic_2
Izhod iz bunkerja se nahaja v vrtači in ima kamuflažni izgled.
godovic_2
Vodni zbiralnik.
godovic_2
Že omenjena kupola 360. Strmo spuščajoča hribina desno od kupole je pravzaprav zasut severni vhod v železniški predor.
godovic_2
godovic_2
Še zadnja fotografija iz predora. Tokrat smo bili obrnjeni proti jugu. Kljub temu, da je vojaška utrdba oziroma bunker zaprla severni dostop, lahko brez oklevanj trdimo, da je bil predor v času gradnje železnice prebit v celoti. Kot že rečeno, na tem delu smo se srečali s predorsko cevjo v sklepni fazi gradnje. Do izhoda nas je ločilo nekaj metrov.
godovic_2
Prihajajoča skupina fotografij obsega pogled v bunker in njegovo okolico. Kdor bi želel izvedeti več o Rapalski meji, italijanski obrambni liniji Alpski zid ali zgolj o obrambni skupini Griže, naj si ogleda spletni mesti:
Zgodovinsko društvo Rapalska meja: natančen opis objektov RM na območju Slovenije in okolice, bogat interaktivni zemljevid, vodenje Facebook skupine s poročili ljubiteljev vojaških ostalin,
Fortress Fiume: dokumentarna zbirka objektov Alpskega zidu Vladimirja Tonića.
Vstopili smo v osrednji del bunkerja. Levo navzgor je pot k izhodu, naravnost desno sta WC-ja, jašek pred nami z leseno lestvijo vodi k fotofoniki, naravnost levo je pot do kupole 360.
godovic_2
Isti prostor, le pogled v kontra smeri.
godovic_2
Stranišči.
godovic_2
Stopnice k površju.
godovic_2
Izhod iz bunkerja se nahaja v vrtači in ima kamuflažni izgled.
godovic_2
Vodni zbiralnik.
godovic_2
Že omenjena kupola 360. Strmo spuščajoča hribina desno od kupole je pravzaprav zasut severni vhod v železniški predor.
godovic_2
Aljaž
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
S predorom 2 smo sedaj dokončno zaključili. Vrnili smo se nazaj na mesto južnega vhoda in se obrnili proti Črnemu Vrhu. Začetnih 100 metrov od predora smo se gibali po relativno globokem useku v živi skali. Kakšnih podpornih elementov nismo zasledili, smo pa zasledili še eno naravno jamo manjših dimenzij.
godovic_3
Oglejmo si LiDAR-ski posnetek. Usek je lepo viden. Ob izteku useka je lepo vidno nasutje, po vsej verjetnosti materiala iz predora.
godovic_2
Še pogled iz zraka. Avtomobil je parkiran sredi nasutja.
godovic_2
Trasa proti Črnemu Vrhu. Po njej je danes speljana gozdna cesta. Večinoma poteka naravnost ob zmernem vzponu. Železniški načrti so tod predvidevali naklon okoli 16 promil.
godovic_3
Manjši useki čez kuclje in nasipi prek vrtač. Takšna je železniška trasa/gozdna cesta par sto metrov.
godovic_3
Prispeli smo na konec. Ceste naenkrat ni več, proti kmetiji Andrejač se kratek čas nadaljuje le še manjši nasip. Terenski pregledi in navedbe virov nakazujejo na to, da se je na tem mestu gradnja proge ustavila. Nikjer bližje Črnemu Vrhu ne najdemo več sledov terenskih del. Navsezadnje tudi izgled nasipa na fotografiji daje vedeti, da je le-ta ostal nedokončan.
godovic_3
Današnji fotopis je zaključen. Enkrat v prihodnosti nadaljujemo z ostalimi odseki proge Logatec-Godovič-Črni Vrh. Hvala za pozornost.
godovic_3
Oglejmo si LiDAR-ski posnetek. Usek je lepo viden. Ob izteku useka je lepo vidno nasutje, po vsej verjetnosti materiala iz predora.
godovic_2
Še pogled iz zraka. Avtomobil je parkiran sredi nasutja.
godovic_2
Trasa proti Črnemu Vrhu. Po njej je danes speljana gozdna cesta. Večinoma poteka naravnost ob zmernem vzponu. Železniški načrti so tod predvidevali naklon okoli 16 promil.
godovic_3
Manjši useki čez kuclje in nasipi prek vrtač. Takšna je železniška trasa/gozdna cesta par sto metrov.
godovic_3
Prispeli smo na konec. Ceste naenkrat ni več, proti kmetiji Andrejač se kratek čas nadaljuje le še manjši nasip. Terenski pregledi in navedbe virov nakazujejo na to, da se je na tem mestu gradnja proge ustavila. Nikjer bližje Črnemu Vrhu ne najdemo več sledov terenskih del. Navsezadnje tudi izgled nasipa na fotografiji daje vedeti, da je le-ta ostal nedokončan.
godovic_3
Današnji fotopis je zaključen. Enkrat v prihodnosti nadaljujemo z ostalimi odseki proge Logatec-Godovič-Črni Vrh. Hvala za pozornost.
Aljaž
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Odlicen fotopis, uzitek gledati in prebirati. Tudi fotografije v tunelu odlicno osvetljene, prvic sem tudi videl kako je dejansko izgledal tunel "v delu".
Kot mi je zal da tunela (in posledicno tudi proge) niso uspeli dokoncati, mi je tudi vsec da se vidi situacija pri delu. Se priporocam za nadaljne fotopise!
Kot mi je zal da tunela (in posledicno tudi proge) niso uspeli dokoncati, mi je tudi vsec da se vidi situacija pri delu. Se priporocam za nadaljne fotopise!
fotografija | video produkcija | graficno oblikovanje | tisk na majice | http://www.psgt-productions.com :)
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Čestitke za zanimiv fotopis. Odličen kot vedno.
LP, Metod
- kolomotiva
- Poznavalec
- Prispevkov: 16
- Pridružen: 14.01.2020, 21:46
- Kraj: Škofljica
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Čestitke tudi z moje strani! Zelo kvalitetno opravljeno “delo”, bravo!!
Ta železniška arheologija mi je strašansko privlačna
Ta železniška arheologija mi je strašansko privlačna
Miha
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Sledi železnice Logatec–Godovič–Črni Vrh
Najlepša hvala za komentarje.
Drži, drugi godoviški predor je res pravi muzej na prostem, zato se vselej rad vračam nazaj.
Po svoje sicer škoda, da na zaključnem odseku proti Črnemu Vrhu ni stekla gradnja. Železniška arheologija bi tu imela ogromno dela, saj je bilo predvidenih kar šest krajših predorov, vmesna postaja in še in še.
Hvala še enkrat, se kmalu spet beremo.
Drži, drugi godoviški predor je res pravi muzej na prostem, zato se vselej rad vračam nazaj.
Po svoje sicer škoda, da na zaključnem odseku proti Črnemu Vrhu ni stekla gradnja. Železniška arheologija bi tu imela ogromno dela, saj je bilo predvidenih kar šest krajših predorov, vmesna postaja in še in še.
Hvala še enkrat, se kmalu spet beremo.
Aljaž