Sem pa tja se splača tudi komu zaupati, sploh če je že prej pokazal da o stvari kar nekaj ve.Brižitka 363 napisal/-a:Moram poiskati brošuro Rudniška železnica na Senovem avtorja Ž. Halambeka in preveriti.
Po sledeh železnice v Senovo
Re: Po sledeh železnice v Senovo
- Planet 1830
- Strojevodja I
- Prispevkov: 972
- Pridružen: 08.10.2007, 21:25
Re: Po sledeh železnice v Senovo
... Kaj je bilo prej? Gre za leta in ne za dneve.
Prvič: obnova ceste z rekonstrukcijo prehoda ob kateri so bile tudi zamenjane tirnice na samem prehodu
Drugič: dokončna zaustavitev prometa na progi ...
Obnova ceste je bila poleti 1994.
Dokončna zaustavitev rednega prometa med Senovim in Sotelskim (Brestanica), to je prevoza premoga z električno vleko, je bila poleti 1992. Nekaj voženj z jamsko dizel lokomotivo je bilo za ljubitelje zgodaj spomladi 1993.
Torej drži, da preko obnovljenega prehoda nikoli ni peljal noben vlak.
Prvič: obnova ceste z rekonstrukcijo prehoda ob kateri so bile tudi zamenjane tirnice na samem prehodu
Drugič: dokončna zaustavitev prometa na progi ...
Obnova ceste je bila poleti 1994.
Dokončna zaustavitev rednega prometa med Senovim in Sotelskim (Brestanica), to je prevoza premoga z električno vleko, je bila poleti 1992. Nekaj voženj z jamsko dizel lokomotivo je bilo za ljubitelje zgodaj spomladi 1993.
Torej drži, da preko obnovljenega prehoda nikoli ni peljal noben vlak.
Re: Po sledeh železnice v Senovo
Hjah ... kako je že z dokončnostjo? Se spominjam dogajanja maja lani, ko je bilo tudi videti kot da je vse skupaj dokončno. Zato me ne čudi, da so 2 leti po "dokončni" opustitvi prometa na tejle progi še vedno lepo naredili rekonstrukcijo potnega prehoda. Še posebej če upoštevamo, da so najbrž projekte za rekonstrukcijo itak naredili takrat, ko je promet po dotični progi še tekel.
LP, Metod
Re: Po sledeh železnice v Senovo
Še kadarkoli sem slepo zaupal neki izjavi nekoga, ki o kaki stvari kaj ve,se je to dokazalo kot krucialna napak, pa naj bo to v hribih ali pa na tem forumu. Dvom je mati modrosti. Torej naj velja za v bodoče, če nekdo napiše neko trditev, je dobro, da jo podkrepi z nekaj dejstvi in ne bo prihajalo do nepotrebnih vprašanj.....
LPL
LPL
- Planet 1830
- Strojevodja I
- Prispevkov: 972
- Pridružen: 08.10.2007, 21:25
Re: Po sledeh železnice v Senovo
Ena zadnjih voženj preko tega prehoda:
Re: Po sledeh železnice v Senovo
@Planet 1830, a je to Dizelska lokomotiva "DH30D" iz rudnika Laško?Planet 1830 napisal/-a:
Nekaj sekund prej pa je nastala tale fotografija (foto Planet 1830):
Za glodanje kosti:
Lokomotiva na sliki nikdar prej ni bila ne na tej progi, niti ne v premogovniku Senovo. Na Senovo je prišla nekaj mesecev pred nastankom tega posnetka. ...
Pa še to: kako in zakaj je pristala na tej rogi?
Je bilo planirano da bi se aktivirala na tej progi al' je prišla sem samo kot "muzejski eksponat" ?!?
LP _Borsig_
Pa fajn se še mejte!
Pa fajn se še mejte!
- Planet 1830
- Strojevodja I
- Prispevkov: 972
- Pridružen: 08.10.2007, 21:25
Re: Po sledeh železnice v Senovo
Da, to je tista, ki je prišla iz premogovnika Laško.
Planirano je bilo, da bi se nekoliko modificirana aktivirala na tej progi. Resnici na ljubo bi bilo potrebno besedo planirano iz prejšnjega stavka nadomestiti z želeli smo si.
O lokomotivi kot "muzejskem eksponatu" takrat nismo razmišljali.
Ker se je železnica premogovnika Senovo že davno umaknila v preteklost, bi morebitna razprava na to temo sodila v podforum Železnica skozi čas.
Planirano je bilo, da bi se nekoliko modificirana aktivirala na tej progi. Resnici na ljubo bi bilo potrebno besedo planirano iz prejšnjega stavka nadomestiti z želeli smo si.
O lokomotivi kot "muzejskem eksponatu" takrat nismo razmišljali.
Ker se je železnica premogovnika Senovo že davno umaknila v preteklost, bi morebitna razprava na to temo sodila v podforum Železnica skozi čas.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2575
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Po sledeh železnice v Senovo
Oživljam temo. Lansko leto sem ponovno obiskal muzejski park v Ravnah pri Senovem. Osem let nazaj so bili eksponati sveže obnovljeni. Do današnjega časa so sicer nekoliko izgubili na sijaju, izpostavljenost odprtemu nebu je naredila svoje, a so še vedno v enem kosu brez znakov vandalizma. Edina omembe vredna novost je ta, da dostop do vhoda v rov (stanje 2011) ni več mogoč, saj je tamkajšnje komunalno-gradbeno podjetje razširilo svoje prostore na del območja parka. K sreči je večina tehnične dediščine ostala izven ograje, znotraj je ostalo le nekaj "buličev" in kopač.
Elektro lokomotiva št. 3.
Mimogrede, njena sestra, elektro lokomotiva št. 4, še vedno stoji pred Osnovno šolo XIV. divizije na Senovem. Kompozicijo dopolnjujeta dva samosipna vagona z različnima sistemoma zavor.
Nazaj v Ravne. Elektro lokomotiva št. 2 angleškega porekla.
"Trolej" lokomotiva št. 6 z dvema različnima tokovnima odjemnikoma - škarjasti za vožnjo po rovu, paličasti za vožnjo po ranžirni postaji Ravne.
Akumulatorska lokomotiva.
Dizelka iz Laškega (DH 30D).
Jamski voziček za prevoz moštva.
Jamski voziček z zanimivo nadgradnjo.
Domiselno narejen vodni vir.
Elektro lokomotiva št. 3.
Mimogrede, njena sestra, elektro lokomotiva št. 4, še vedno stoji pred Osnovno šolo XIV. divizije na Senovem. Kompozicijo dopolnjujeta dva samosipna vagona z različnima sistemoma zavor.
Nazaj v Ravne. Elektro lokomotiva št. 2 angleškega porekla.
"Trolej" lokomotiva št. 6 z dvema različnima tokovnima odjemnikoma - škarjasti za vožnjo po rovu, paličasti za vožnjo po ranžirni postaji Ravne.
Akumulatorska lokomotiva.
Dizelka iz Laškega (DH 30D).
Jamski voziček za prevoz moštva.
Jamski voziček z zanimivo nadgradnjo.
Domiselno narejen vodni vir.
Aljaž
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2575
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Po sledeh železnice v Senovo
Muzejski park zaokrožuje Scharfova jamska viseča železnica. Ohranjena je strojevodska kabina s motorno-pogonsko enoto (lokomotiva), velika gondola za prevoz oseb, večnamenska gondola za prevoz tovora, ambulantna gondola in še ena strojniška kabina za vožnjo v povratno smer.
Aljaž
Re: Po sledeh železnice v Senovo
A mni ta "žičnica" bila v Velenju?Muzejski park zaokrožuje Scharfova jamska viseča železnica. Ohranjena je strojevodska kabina s motorno-pogonsko enoto (lokomotiva), velika gondola za prevoz oseb, večnamenska gondola za prevoz tovora, ambulantna gondola in še ena strojniška kabina za vožnjo v povratno smer.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2575
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Po sledeh železnice v Senovo
V knjižici Železnica premogovnika Senovo: tehnična dediščina (Ž. Halambek, A. Seher, A. Petrovič) je navedeno, da so Scharfovo visečo železnico uporabljali tudi na Senovem.
Aljaž
Re: Po sledeh železnice v Senovo
Hvala za pojasnilo.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2575
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Po sledeh železnice v Senovo
V zadnjem letu in pol sem se večkrat mudil na Senovem. Čeprav sem praktično vselej brskal po zapuščini knapov, nisem nikoli našel priložnosti, da bi si ogledal traso železnice, ki je bila speljana od železniške postaje Brestanica do separacije na Senovem in še naprej proti vhodom v premogovnik pod Reštanjem. Gre za tisto železniško progo, zaradi katere je @Ajznponar leta 2010 odprl temo. To je tista železnica, ki je še v zgodnjih devetdesetih letih preteklega stoletja predstavljala svojevrstno atrakcijo in regionalni unikum. In tista železnica, katere sledi so na prelomu tisočletja naglo začele izginjati.
Železniška trasa je v zadnjih letih vendarle dočakala boljše čase. Krška občina je od premogovnika odkupila zemljišča vzdolž celotne razdalje in naposled zgledno uredila pešpot in kolesarsko stezo. Že res, da bi tok dogodkov sredi devetdesetih lahko ubral povsem drugačno pot in bi tir morda še dandanes obstajal, a je nova asfaltna prevleka poskrbela vsaj zato, da bo železnica še dolgo ostala v kolektivnem spominu.
Ko si ogledujem prvo stran tega fotopisa, mi je neizmerno žal, da je večina fotografij izginila v večnih loviščih spleta. Ali morda obstaja kakšna možnost, da bi @Ajznponar-jeve fotografije obnovili? Mislim, da bi bila primerjava stanja 2010:2020 precej zanimiva.
Pred kratkim sem prehodil pot Brestanica−Senovo−Ravne. Fotopis bom razdelil na tri etape, vsaka bo prišla na vrsto svoj dan. V vmesnem času so vaši komentarji dobrodošli.
V uvodnem delu fotopisa se osredotočam na prvi kilometer nekdanje železnice. Relativno kratek odsek, vendar z gradbenega vidika najbolj zanimiv. Za lažjo predstavo prilagam karto (© Sinergise 2013, Geopedia). Mesto za preklad tovora z ozkotirne na normalnotirno železnico se je nahajalo na skrajnem vzhodnem delu železniške postaje Brestanica. Pot iz Brestanice na Senovo je na začetku poti oteževal težak prehod s savskega brega v dolino Dovškega/Senovškega potoka. Za voljo lažje premostitve so zgradili dva predora, ki sta prebila zahodno hribino Sv. Mohorja.
Z železniške postaje Brestanica se odpravimo po cesti, ki poteka vzporedno s progo po levem bregu Save v smeri Krškega. Ko se konča deponija odsluženih tovornih vagonov in ko pred seboj uzremo mogočne stene kamnoloma, nas na levi strani pričaka betonski portal oziroma vhod v predor 1. Nekoč z vlakom, danes s kolesom se glasi sporočilo informativne table, ki stoji na začetku uradne poti. Predor meri v dolžino 521,6 metrov. Na tem mestu je nastala fotografija @Planet-a 1830.
Skozi predor nas vodi asfaltirana pot. Stropna osvetlitev, ki je prižgana ves čas, je odlična in od uporabnikov ne zahteva dodatnih virov svetlobe. V uvodnih metrih je predorska stena in kalota obdelana z betonom, os predora pa poteka v blagem desnem loku.
Stik betonske obdelave in žive skale.
Ko dosežemo polovico predora, nas z leve strani (gledano v smeri Senovega) preseneti neobičajna razširitev podporja dolžine približno tri metre v živi skali. Niša to zagotovo ni.
Predor v živi skali.
Vsega nekaj metrov stran od prej omenjene razširitve na levi strani, nas tokrat pričaka razširitev na desni strani (gledano v smeri Senovega). Tokratna razširitev je občutno daljša, približno 20 metrov, obenem je podprta z betonsko galerijo.
Železniška trasa je v zadnjih letih vendarle dočakala boljše čase. Krška občina je od premogovnika odkupila zemljišča vzdolž celotne razdalje in naposled zgledno uredila pešpot in kolesarsko stezo. Že res, da bi tok dogodkov sredi devetdesetih lahko ubral povsem drugačno pot in bi tir morda še dandanes obstajal, a je nova asfaltna prevleka poskrbela vsaj zato, da bo železnica še dolgo ostala v kolektivnem spominu.
Ko si ogledujem prvo stran tega fotopisa, mi je neizmerno žal, da je večina fotografij izginila v večnih loviščih spleta. Ali morda obstaja kakšna možnost, da bi @Ajznponar-jeve fotografije obnovili? Mislim, da bi bila primerjava stanja 2010:2020 precej zanimiva.
Pred kratkim sem prehodil pot Brestanica−Senovo−Ravne. Fotopis bom razdelil na tri etape, vsaka bo prišla na vrsto svoj dan. V vmesnem času so vaši komentarji dobrodošli.
V uvodnem delu fotopisa se osredotočam na prvi kilometer nekdanje železnice. Relativno kratek odsek, vendar z gradbenega vidika najbolj zanimiv. Za lažjo predstavo prilagam karto (© Sinergise 2013, Geopedia). Mesto za preklad tovora z ozkotirne na normalnotirno železnico se je nahajalo na skrajnem vzhodnem delu železniške postaje Brestanica. Pot iz Brestanice na Senovo je na začetku poti oteževal težak prehod s savskega brega v dolino Dovškega/Senovškega potoka. Za voljo lažje premostitve so zgradili dva predora, ki sta prebila zahodno hribino Sv. Mohorja.
Z železniške postaje Brestanica se odpravimo po cesti, ki poteka vzporedno s progo po levem bregu Save v smeri Krškega. Ko se konča deponija odsluženih tovornih vagonov in ko pred seboj uzremo mogočne stene kamnoloma, nas na levi strani pričaka betonski portal oziroma vhod v predor 1. Nekoč z vlakom, danes s kolesom se glasi sporočilo informativne table, ki stoji na začetku uradne poti. Predor meri v dolžino 521,6 metrov. Na tem mestu je nastala fotografija @Planet-a 1830.
Skozi predor nas vodi asfaltirana pot. Stropna osvetlitev, ki je prižgana ves čas, je odlična in od uporabnikov ne zahteva dodatnih virov svetlobe. V uvodnih metrih je predorska stena in kalota obdelana z betonom, os predora pa poteka v blagem desnem loku.
Stik betonske obdelave in žive skale.
Ko dosežemo polovico predora, nas z leve strani (gledano v smeri Senovega) preseneti neobičajna razširitev podporja dolžine približno tri metre v živi skali. Niša to zagotovo ni.
Predor v živi skali.
Vsega nekaj metrov stran od prej omenjene razširitve na levi strani, nas tokrat pričaka razširitev na desni strani (gledano v smeri Senovega). Tokratna razširitev je občutno daljša, približno 20 metrov, obenem je podprta z betonsko galerijo.
Zadnjič spremenil leteči vlak, dne 13.09.2020, 17:44, skupaj popravljeno 2 krat.
Aljaž
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2575
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Po sledeh železnice v Senovo
Zadnji metri potekajo v popolni premi.
Severni portal predora 1. Betonska konstrukcija brez posebnosti.
Med prvim in drugim predorom je dobrih 100 metrov odprtega sveta. Še vedno se nahajamo pod strmimi zahodnimi pobočji Sv. Mohorja, zato je hribina na celotnem odseku podprta bodisi z betonskim zidom ali kamnito škarpo. Z druge strani je železnica mejila na strugo Lokovškega potoka. Med gradnjo so na tem mestu uredili nekoliko nenavadno širok plato. Na fotografiji še en pogled proti severnemu portalu predora 1.
Vhod v predor 2, južni portal. Na betonskem predvkopu se nahaja letnica 1922.
Predor 2 meri v dolžino vsega 55 metrov. Notranjost je v celoti obbetonirana ter brez niš. Os predora v blagem desnem zavoju. Razsvetljava steze nekoliko slabša, vendar zaradi kratke dolžine ni problematična.
Severni portal predora 2. Nad temenom se vnovič pojavi letnica 1922.
Poleg lahko uzremo ostanke omarice.
Strmina ne popušča, zato je tudi tu breg pošteno utrjen.
Tako, predora smo obdelali. Jutri nas čaka severni del Brestanice in odprt svet Senovskega potoka proti Senovemu.
Severni portal predora 1. Betonska konstrukcija brez posebnosti.
Med prvim in drugim predorom je dobrih 100 metrov odprtega sveta. Še vedno se nahajamo pod strmimi zahodnimi pobočji Sv. Mohorja, zato je hribina na celotnem odseku podprta bodisi z betonskim zidom ali kamnito škarpo. Z druge strani je železnica mejila na strugo Lokovškega potoka. Med gradnjo so na tem mestu uredili nekoliko nenavadno širok plato. Na fotografiji še en pogled proti severnemu portalu predora 1.
Vhod v predor 2, južni portal. Na betonskem predvkopu se nahaja letnica 1922.
Predor 2 meri v dolžino vsega 55 metrov. Notranjost je v celoti obbetonirana ter brez niš. Os predora v blagem desnem zavoju. Razsvetljava steze nekoliko slabša, vendar zaradi kratke dolžine ni problematična.
Severni portal predora 2. Nad temenom se vnovič pojavi letnica 1922.
Poleg lahko uzremo ostanke omarice.
Strmina ne popušča, zato je tudi tu breg pošteno utrjen.
Tako, predora smo obdelali. Jutri nas čaka severni del Brestanice in odprt svet Senovskega potoka proti Senovemu.
Aljaž
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2575
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Po sledeh železnice v Senovo
Nadaljujemo. Izstopili smo iz drugega predora in prečili Lokovški potok. Nahajamo se v severnem delu Brestanice. Proti severu se nam odpira široka dolina Dovškega in Senovskega potoka, v zatrepu doline pa naš prvi cilj, Senovo. Za lažjo orientacijo tokrat uporabim Topografsko karto Jugoslavije 1950−1967 z vrisano železniško progo (vir: Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo RS).
Drevored. Železnica je potekala skrajno levo, kolesarska steza se drži ceste.
Odpre se nam lep pogled na baziliko Lurške Matere Božje.
Ob odcepu proti teniškim igriščem naletimo na majhno presenečenje. In situ se je ohranilo dobrih dvajset metrov tira.
Na tiru so danes razstavljeni trije rudarski vozički.
Tir se je obdržal tudi v asfaltu. Na zelenici onkraj ceste tira ni več, je pa še vedno moč zaznati obris nasute zemljine po kateri je bila speljana proga. V ozadju dimniki brestaniške termoelektrarne (TEB), zgrajene leta 1939. Zgodovina elektrarne.
Prispeli smo obrobje Brestanice. Na tem mestu se je proga povsem približala cesti R2-422 Brestanica−Podsreda.
Območje nekdanjega nivojskega prehoda. Trasa železnice se je tu z vzhodnega roba doline prestavila na zahodnega in ujela strugo Dovškega oz. pozneje Senovskega potoka. Asfaltna flika predstavlja mesto, kjer je še 10 let nazaj stal tir.
Nadaljnji metri potekajo po umirjeni pokrajini.
Drevored. Železnica je potekala skrajno levo, kolesarska steza se drži ceste.
Odpre se nam lep pogled na baziliko Lurške Matere Božje.
Ob odcepu proti teniškim igriščem naletimo na majhno presenečenje. In situ se je ohranilo dobrih dvajset metrov tira.
Na tiru so danes razstavljeni trije rudarski vozički.
Tir se je obdržal tudi v asfaltu. Na zelenici onkraj ceste tira ni več, je pa še vedno moč zaznati obris nasute zemljine po kateri je bila speljana proga. V ozadju dimniki brestaniške termoelektrarne (TEB), zgrajene leta 1939. Zgodovina elektrarne.
Prispeli smo obrobje Brestanice. Na tem mestu se je proga povsem približala cesti R2-422 Brestanica−Podsreda.
Območje nekdanjega nivojskega prehoda. Trasa železnice se je tu z vzhodnega roba doline prestavila na zahodnega in ujela strugo Dovškega oz. pozneje Senovskega potoka. Asfaltna flika predstavlja mesto, kjer je še 10 let nazaj stal tir.
Nadaljnji metri potekajo po umirjeni pokrajini.
Zadnjič spremenil leteči vlak, dne 13.09.2020, 21:07, skupaj popravljeno 1 krat.
Aljaž