Fizika, fantje. Obstaja velika razlika med maso in težo. V vsakdanjem življenju se izraz teža uporablja za izražanje mase, kar pa po fiziki ni pravilno. Masa vozila je med dirko ves čas enaka (če ne upoštevamo porabo goriva), medtem ko se specifična teža povečuje, prav tako kinetična energija.Gorchi napisal/-a:To pa menim, da ne more biti res. Kolikor vem, se premika neka utež proti sprednjim kolesom prikolice in povečuje upor prikolice s tem, da se čedalje bolj zajeda v tla. Če bi pa hotel povečevati težo, bi pa morali med vožnjo nanjo metat vreče peske, zaboje svinca ali karkoli že...
Rotterdam
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2161
- Pridružen: 17.08.2006, 8:57
- Kraj: Brežice
Re: Rotterdam in Amsterdam
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Rotterdam in Amsterdam
Saj sem napisal, da kontroliram, če kdo sploh bere, kar sem napisal
Na forumu http://www.kmetija.com je vprašal
Fend_favorit je napisal/a:
Kaj je to??
@kmetija pa mu je odgovoril...
"Tractor pulling je tekmovanje kjer se uporabljajo traktorji za vleko težkih sani po progi in je zelo popularen šport predvsem na podeželju. Današnje sani uporabljajo zapleten sistem za premik uteži, ki so na startu na zadnji osi potem pa sorazmerno s progo potujejo naprej proti drsni ploskvi in tako povečujejo trenje. Skupna masa sani in uteži je lahko tudi do 29 000 kg. Seveda je to za gledalce zelo spektakularen šport saj so motorji zelo hrupni in proizvajajo veliko dima in hrupa, kolesa vozil pa mečejo zemljo vsepovsod naokrog. Sami začetki Tractor pullinga segajo v obdobje okoli leta 1860, ko so kmetijska orodja še vlekli konji. Kmetje so se med sabo izzivali kdo ima najmočnejšega konja, zato so za preizkus moči konj uporabili kar vrata hleva, ki so jih položili na tla. Konj je po zemlji vlekel vrata na katera so poskakali ljudje. Tisti konj, ki je povlekel čim več ljudi čim dlje je bil proglašen za najmočnejšega. Ta tekmovanja so se ohranila še do danes. Prva tekmovanja z motornimi vozili, ki so jih uporabljali v kmetijstvu so se pojavila okoli leta 1929 v ZDA. Šport je svojo prepoznavnost kakor tudi popularnost doživel šele po drugi svetovni vojni v 50 in 60 letih. Leta 1969 so ustanovili mednarodno združenje v okviru katerega so potem izdelali tudi prvi pravilnik in navodila za tekmovanja v tem športu. Ta organizacija je prvo leto prirejala tekmovanja le s standardnimi traktorji. Skozi leta so se začeli pojavljati predelani traktorji, ki so navduševali ljudi s svojo močjo. Z dodajanjem več motorjev so vozila izgubila izgled traktorja in postala visoko specializirani dragsterji, v katerih danes srečamo motorje tovornjakov, tankov, letalske batne motorje kakor tudi reaktivne motorje. Tekmovanja potekajo v več kategorijah kot so: pro stock, prostock tractors, super stock, mini modified - razred v katerem sodelujejo predelane vrtne koslinice, super stock open class, super stock open machines,..
Stojni krožek Savinjska dolina ter Slovenska traktor pulling zveza organizirata dne, 26. julija 2008 v Gotovljah pri Žalcu prvi traktor pulling v Sloveniji. Tekmovalo se bo s standardnimi traktorji in tovornjaki."
Ker metoda za merjenje vlečne sile traktorja (glej slovenski video ) ni bila najbolj točna (če je vlekel prijatelj, si stopil bolj na konec "zavorne prikolice", da si zmanjšal upor.
Pri sedanjih "zavornih prikolicah" pa se premika utež v smeri od koles proti traktorju, kjer je velika jeklena plošča, ki drsa po tleh.
Poseben mehanizem poskrbi, da se za vsak zavrtljaj kolesa prikolice utež sorazmernopremakne proti kovinski "zavorni plošči" in s tem povečuje upor prikolice...
Vsi Newtnovi zakoni še vedno veljajo
Še enkrat video o zgodovini traktor pullinga...
V slovenščini
http://www.youtube.com/watch?v=Ob3LIB7hMTo
Na forumu http://www.kmetija.com je vprašal
Fend_favorit je napisal/a:
Kaj je to??
@kmetija pa mu je odgovoril...
"Tractor pulling je tekmovanje kjer se uporabljajo traktorji za vleko težkih sani po progi in je zelo popularen šport predvsem na podeželju. Današnje sani uporabljajo zapleten sistem za premik uteži, ki so na startu na zadnji osi potem pa sorazmerno s progo potujejo naprej proti drsni ploskvi in tako povečujejo trenje. Skupna masa sani in uteži je lahko tudi do 29 000 kg. Seveda je to za gledalce zelo spektakularen šport saj so motorji zelo hrupni in proizvajajo veliko dima in hrupa, kolesa vozil pa mečejo zemljo vsepovsod naokrog. Sami začetki Tractor pullinga segajo v obdobje okoli leta 1860, ko so kmetijska orodja še vlekli konji. Kmetje so se med sabo izzivali kdo ima najmočnejšega konja, zato so za preizkus moči konj uporabili kar vrata hleva, ki so jih položili na tla. Konj je po zemlji vlekel vrata na katera so poskakali ljudje. Tisti konj, ki je povlekel čim več ljudi čim dlje je bil proglašen za najmočnejšega. Ta tekmovanja so se ohranila še do danes. Prva tekmovanja z motornimi vozili, ki so jih uporabljali v kmetijstvu so se pojavila okoli leta 1929 v ZDA. Šport je svojo prepoznavnost kakor tudi popularnost doživel šele po drugi svetovni vojni v 50 in 60 letih. Leta 1969 so ustanovili mednarodno združenje v okviru katerega so potem izdelali tudi prvi pravilnik in navodila za tekmovanja v tem športu. Ta organizacija je prvo leto prirejala tekmovanja le s standardnimi traktorji. Skozi leta so se začeli pojavljati predelani traktorji, ki so navduševali ljudi s svojo močjo. Z dodajanjem več motorjev so vozila izgubila izgled traktorja in postala visoko specializirani dragsterji, v katerih danes srečamo motorje tovornjakov, tankov, letalske batne motorje kakor tudi reaktivne motorje. Tekmovanja potekajo v več kategorijah kot so: pro stock, prostock tractors, super stock, mini modified - razred v katerem sodelujejo predelane vrtne koslinice, super stock open class, super stock open machines,..
Stojni krožek Savinjska dolina ter Slovenska traktor pulling zveza organizirata dne, 26. julija 2008 v Gotovljah pri Žalcu prvi traktor pulling v Sloveniji. Tekmovalo se bo s standardnimi traktorji in tovornjaki."
Ker metoda za merjenje vlečne sile traktorja (glej slovenski video ) ni bila najbolj točna (če je vlekel prijatelj, si stopil bolj na konec "zavorne prikolice", da si zmanjšal upor.
Pri sedanjih "zavornih prikolicah" pa se premika utež v smeri od koles proti traktorju, kjer je velika jeklena plošča, ki drsa po tleh.
Poseben mehanizem poskrbi, da se za vsak zavrtljaj kolesa prikolice utež sorazmernopremakne proti kovinski "zavorni plošči" in s tem povečuje upor prikolice...
Vsi Newtnovi zakoni še vedno veljajo
Še enkrat video o zgodovini traktor pullinga...
V slovenščini
http://www.youtube.com/watch?v=Ob3LIB7hMTo
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Rotterdam in Amsterdam
To, da obstaja razlika med maso in težo, si pravilno napisal. Razlika je v tem, da je teža v resnici sila teže, le-ta pa je enaka produktu mase in težnega pospeška:Brižitka 363 napisal/-a:Fizika, fantje. Obstaja velika razlika med maso in težo. V vsakdanjem življenju se izraz teža uporablja za izražanje mase, kar pa po fiziki ni pravilno. Masa vozila je med dirko ves čas enaka (če ne upoštevamo porabo goriva), medtem ko se specifična teža povečuje, prav tako kinetična energija.
F=m*g
Toliko po Newtonu.
Kaj pa si hotel napisati z specifično težo mi pa ni jasno . Jaz (kot diplomiranec fakultete za fiziko) poznam zvezo besede specifična z nečim drugim kot relativno količino (recimo specifična gostota kot povprečna gostota nekega telesa). Specifična teža
Kinetična energija se med dirko najprej močno poveča, potem pa se lepo počasi zmanjšuje, saj se, kot je napisal @ŽC, zavorna sila (trenje) prikolice povečuje. Da pa bi nabrana kinetična energija vplivala na težo (in ne maso), pa bi moral traktor potegniti precej hitro. Tam okoli odstotka svetlobne hitrosti, če je verjeti Einsteinu.
LP, Metod
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2161
- Pridružen: 17.08.2006, 8:57
- Kraj: Brežice
Re: Rotterdam in Amsterdam
Mah zatipkal sm se. Specifična res ne.mkx napisal/-a:Kaj pa si hotel napisati z specifično težo mi pa ni jasno . Jaz (kot diplomiranec fakultete za fiziko) poznam zvezo besede specifična z nečim drugim kot relativno količino (recimo specifična gostota kot povprečna gostota nekega telesa). Specifična teža
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Rotterdam in Amsterdam
Tudi @Brižitka 363 je preverjal, če imamo kakšnega fizika na forumu
Evo, pa smo ga našli...ja, včasih se je treba znajti
Ti bomo takoj naložili kakšno delo s področja fizike na železnici, ko bomo obravnavali Tonotovo vožnjo z muzejcem, ki ga zanaša sinusno sem in tja po progi...
Dobiš pa na spletu recimo takle odgovor, ko sprašuješ fizike o traktor pullingu:
When a tractor is pulling a sled there is the mass and gravity of both the tractor and sled slowing it down. There is also tension in the rope pulling the sled. whenever physics is involved to solve a force there is usually a frictional force acting on the objects. The formula to use is F=ma. The total mass is the mass of the objects put together and the total force is the force that the tractor is pulling at minus mg (mass x gravity) and minus the frictional force. The tension (T) is calculated using the formula T=W+ma (W=mgh), using only the mass of the sled.
Read more: http://wiki.answers.com/Q/What_are_the_ ... z1L2S3wK8I
Pero pa je začel s proučevanjem delovanja fizike pri traktor pullingu, vendar je zaenkrat obdelal samo prvo poglavje: statiko...je pa dodal praktične izračune!
link: http://www.perosperformance.com/Home/te ... ing-part-i
Na dinamiko bo potrebno še malo počakat...
Na spletu je tudi kar nekaj strokovnih tekstov s tega področja, ki so jih napisali fiziki in računalničarji, vendar niso dosegljivi brez plačila...
V 50-tih letih so imeli takšne "zavorne prikolice"/sani...z "mrtvo težo"
Evo, pa smo ga našli...ja, včasih se je treba znajti
Ti bomo takoj naložili kakšno delo s področja fizike na železnici, ko bomo obravnavali Tonotovo vožnjo z muzejcem, ki ga zanaša sinusno sem in tja po progi...
Dobiš pa na spletu recimo takle odgovor, ko sprašuješ fizike o traktor pullingu:
When a tractor is pulling a sled there is the mass and gravity of both the tractor and sled slowing it down. There is also tension in the rope pulling the sled. whenever physics is involved to solve a force there is usually a frictional force acting on the objects. The formula to use is F=ma. The total mass is the mass of the objects put together and the total force is the force that the tractor is pulling at minus mg (mass x gravity) and minus the frictional force. The tension (T) is calculated using the formula T=W+ma (W=mgh), using only the mass of the sled.
Read more: http://wiki.answers.com/Q/What_are_the_ ... z1L2S3wK8I
Pero pa je začel s proučevanjem delovanja fizike pri traktor pullingu, vendar je zaenkrat obdelal samo prvo poglavje: statiko...je pa dodal praktične izračune!
link: http://www.perosperformance.com/Home/te ... ing-part-i
Na dinamiko bo potrebno še malo počakat...
Na spletu je tudi kar nekaj strokovnih tekstov s tega področja, ki so jih napisali fiziki in računalničarji, vendar niso dosegljivi brez plačila...
V 50-tih letih so imeli takšne "zavorne prikolice"/sani...z "mrtvo težo"
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Rotterdam in Amsterdam
Se bom hitro izgovoril na slabo poznavanje tematike Fiziki ne priznajo za svojega vsakogar s statusom diplomiranca fakultete za fiziko. Tam obstaja tudi Katedra za meteorologijoželezocestnik napisal/-a: Ti bomo takoj naložili kakšno delo s področja fizike na železnici, ko bomo obravnavali Tonotovo vožnjo z muzejcem, ki ga zanaša sinusno sem in tja po progi...
pa nobenmu povedat
Glede vožnje muzejca pa: takole laično pa bi rekel, da je sinusno zavijanje parne po progi bolj posledica Tonotovega ritmičnega šaflanja ... ko zamahne z lopato proti peči, lokomotivo zanese na levo, ko premog pristane pod kotlom, jo pa sune na desno
LP, Metod
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Rotterdam in Amsterdam
Tako je Lambada 7 "potegnila" na sejmišču "Ahoy" v Rotterdamu...
http://www.youtube.com/watch?v=stJC4B-8q0g&NR=1
Mi pa se vračamo nazaj na sejmišče, kjer si bomo ogledali en star, ja, res star ...vendar delujoč plinski motor firme Thomassen iz kraja Rheden na Nizozemskem.
Motor Thomasen K1 je bil izdelan leta 1907 in si je po restavraciji pridobil ime: "Grand Old Lady".
Motor ima 110 KM pri 170 vrtljajih na minuto in so ga prodali papirnici v kraju Renkum na Nizozemskem, kjer je poganjal električni generator. Motor je težak 27 ton.
Fotke iz sejmišča, kjer so večkrat pognali motor...
Samo poglejte, kakšen vpliv imam...odstranil sem vse radovedneže (rekel sem jim, da fotografiram za vlaki.info)
Navodilo za vzdrževanje stroja...
V papirnici pa stroj ni ostal in si je služil kruh še po drugih tovarnah...
Kako je potekalo restavriranje motorja...
Še zgodba, kako je prišlo do restavriranja...
http://www.thomassen.com/html-mail/full/tcs120110.html
...in potem je motor stekel v delavnici...
http://www.youtube.com/watch?v=dxn8xwJc3C8
http://www.youtube.com/watch?v=stJC4B-8q0g&NR=1
Mi pa se vračamo nazaj na sejmišče, kjer si bomo ogledali en star, ja, res star ...vendar delujoč plinski motor firme Thomassen iz kraja Rheden na Nizozemskem.
Motor Thomasen K1 je bil izdelan leta 1907 in si je po restavraciji pridobil ime: "Grand Old Lady".
Motor ima 110 KM pri 170 vrtljajih na minuto in so ga prodali papirnici v kraju Renkum na Nizozemskem, kjer je poganjal električni generator. Motor je težak 27 ton.
Fotke iz sejmišča, kjer so večkrat pognali motor...
Samo poglejte, kakšen vpliv imam...odstranil sem vse radovedneže (rekel sem jim, da fotografiram za vlaki.info)
Navodilo za vzdrževanje stroja...
V papirnici pa stroj ni ostal in si je služil kruh še po drugih tovarnah...
Kako je potekalo restavriranje motorja...
Še zgodba, kako je prišlo do restavriranja...
http://www.thomassen.com/html-mail/full/tcs120110.html
...in potem je motor stekel v delavnici...
http://www.youtube.com/watch?v=dxn8xwJc3C8
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 01.05.2011, 11:41, skupaj popravljeno 2 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Rotterdam in Amsterdam
Sedaj pa še video, kako je Thomassen K1 "zalaufal na sejmišču "Ahoy" v Rotterdamu...
V delavnici so ga takole naložili na vlačilec...
Preden so "zalaufali" stroj je seveda pomočnik mazalca pregledal nivo olja v karterju...
Aja, pa še to sem pozabil; premer bata znaša 500 mm...
Takole so ga vstavljali v cilinder pri restavraciji motorja...
...in končno motor "steče"...
http://www.youtube.com/watch?v=aVEf79YdXKQ
Tista cev, ki jo "gunca" v ozadju, je izpušna cev, ki je morala biti speljana iz dvorane na prosto...
V delavnici so ga takole naložili na vlačilec...
Preden so "zalaufali" stroj je seveda pomočnik mazalca pregledal nivo olja v karterju...
Aja, pa še to sem pozabil; premer bata znaša 500 mm...
Takole so ga vstavljali v cilinder pri restavraciji motorja...
...in končno motor "steče"...
http://www.youtube.com/watch?v=aVEf79YdXKQ
Tista cev, ki jo "gunca" v ozadju, je izpušna cev, ki je morala biti speljana iz dvorane na prosto...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Rotterdam in Amsterdam
Tudi na Nizozemskem rešujejo tehnično dediščino zanesenjaki. Eden od njih je Johan Rolloos, ki ima zbirko okoli 50 diesel motorjev, izdelanih na Nizozemskem.
Ta K1, ki smo si ga malo bolje ogledali, mu je padel v oči leta 2007 pred tehnično univerzo v Delft-u na Nizozemskem...
Ker so se ga po več kot 30 letih izgleda naveličali, so ga odstopili Johanu Rolloosu, ki ga je restavriral in prvič prikazal letos na sejmišču "Ahoy"...delujočega
Zamislimo si, koliko dela je bilo potrebno vložiti, da je stroj, ki je 30 let bil izpostavljen vremenskim neprilikam, zopet "stekel"
Da pa si vsaj malo predstavljamo, kakšno zbirko ima Johan Rolloos, si poglejmo, kako je nedavno izgledal "dan odprtih vrat" v njegovi zbirki stacionarnih in ladijskih motorjev...vstop je bil brezplačen...
Pozor! 28 fotografij...
http://www.brons-industrie.nl/verslag/h ... an-rolloos
Nekaj v hali...
...nekaj pa zunaj...
Ja, take zbirke si ne more privoščiti noben muzej
Ta K1, ki smo si ga malo bolje ogledali, mu je padel v oči leta 2007 pred tehnično univerzo v Delft-u na Nizozemskem...
Ker so se ga po več kot 30 letih izgleda naveličali, so ga odstopili Johanu Rolloosu, ki ga je restavriral in prvič prikazal letos na sejmišču "Ahoy"...delujočega
Zamislimo si, koliko dela je bilo potrebno vložiti, da je stroj, ki je 30 let bil izpostavljen vremenskim neprilikam, zopet "stekel"
Da pa si vsaj malo predstavljamo, kakšno zbirko ima Johan Rolloos, si poglejmo, kako je nedavno izgledal "dan odprtih vrat" v njegovi zbirki stacionarnih in ladijskih motorjev...vstop je bil brezplačen...
Pozor! 28 fotografij...
http://www.brons-industrie.nl/verslag/h ... an-rolloos
Nekaj v hali...
...nekaj pa zunaj...
Ja, take zbirke si ne more privoščiti noben muzej
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Rotterdam in Amsterdam
Na razstavi pa je bilo možno ob motorju K1 izpolniti tudi anketo, kakšna je delovna prostornina motorja K1.
Odgovor ni bil lahek...
Če si se znajdel, si na plakatu našel podatek o premeru bata motorja (500 mm), hod bata pa je bila neznanka, lahko pa si približno ocenil ročico "kurbelvele"
Koliko je delovni volumen K1?
(vprašanje ni nagradno, tako kot je bilo na sejmišču )
Odgovor ni bil lahek...
Če si se znajdel, si na plakatu našel podatek o premeru bata motorja (500 mm), hod bata pa je bila neznanka, lahko pa si približno ocenil ročico "kurbelvele"
Koliko je delovni volumen K1?
(vprašanje ni nagradno, tako kot je bilo na sejmišču )
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Rotterdam in Amsterdam
Nikar se preveč ne hvali, da ne bo še kdo preveč resno tega vzel. Zadeva je sledeča: Kdor ima majico ali pa vsaj priponko http://www.vlaki.info , ima vsa vrata odprta. Ljudje mu povsod naredijo koridor, mu talajo koledarje, varnostne telovnike, USB ključke in bone za banket.železocestnik napisal/-a:
Samo poglejte, kakšen vpliv imam...odstranil sem vse radovedneže (rekel sem jim, da fotografiram za vlaki.info)
Da se tole čudo vrti, je pravi čudež.
Pač glede na to, kaj mora ta revež zraven vse goniti, za svoje delovanje.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Rotterdam in Amsterdam
Glede na to, da omenjaš premer bata 500mm, ki nekako velja (?) za idealen premer in k temu paše 500 mm hod, potem bi znala biti prostornina 0,098174770 m3 oz. 98.174,7704 cm3.železocestnik napisal/-a:Na razstavi pa je bilo možno ob motorju K1 izpolniti tudi anketo, kakšna je delovna prostornina motorja K1.
Odgovor ni bil lahek...
Če si se znajdel, si na plakatu našel podatek o premeru bata motorja (500 mm), hod bata pa je bila neznanka, lahko pa si približno ocenil ročico "kurbelvele"
Koliko je delovni volumen K1?
(vprašanje ni nagradno, tako kot je bilo na sejmišču )
Mrbit je bil to odgovor na vprašanje?
Goran
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Rotterdam in Amsterdam
Ja, s tem odgovorom ne bi prišel med 1000 bolj pravilnih odgovorov
"The special K1 competition we organized, met with an overwhelming response. Participants were asked the following question: "What is the displacement volume - in liters - of the K1 engine?". The answers received ranged from 75 to 190 liters."
Preveč živiš v današnjem svetu "kvadratnih" motorjev
Včasih so bili motorji z dolgimi hodi ("podkvadratni") zaradi težav z obrabo materialov in tudi kvaliteto obdelave...
Še Dolfetov moped Colibri je bil "dolgohodi"...posebej še takrat, ko mu je "crknil" in ga je moral tiščati do doma
So pa še v Angliji v 50-tih letih izdelovali avtomobile z dolgohodimi motorji, ker so davke za avtomobile plačevali po premeru bata
Pravilni odgovor je torej...
"The special K1 competition we organized, met with an overwhelming response. Participants were asked the following question: "What is the displacement volume - in liters - of the K1 engine?". The answers received ranged from 75 to 190 liters."
Preveč živiš v današnjem svetu "kvadratnih" motorjev
Včasih so bili motorji z dolgimi hodi ("podkvadratni") zaradi težav z obrabo materialov in tudi kvaliteto obdelave...
Še Dolfetov moped Colibri je bil "dolgohodi"...posebej še takrat, ko mu je "crknil" in ga je moral tiščati do doma
So pa še v Angliji v 50-tih letih izdelovali avtomobile z dolgohodimi motorji, ker so davke za avtomobile plačevali po premeru bata
Pravilni odgovor je torej...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Rotterdam in Amsterdam
S kulijem bi lahko izmeril dolžino ekscentra, nato pa doma pretvoril v milimetre.
Dolfetovega Tomosakija pa je bolje pustiti pri miru. Da bi se mu vsaj še 5x preko plavža reinkarnirala duša frdamana.
Dolfetovega Tomosakija pa je bolje pustiti pri miru. Da bi se mu vsaj še 5x preko plavža reinkarnirala duša frdamana.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Rotterdam in Amsterdam
Pravilni odgovor je:
The answers received ranged from 75 to 190 liters, the correct answer being 143 liter.
Many participants were able to calculate the answer quite accurately even without detailed information or a calculator. Respondents with the best solutions will receive a Gerber Multitool:
Name Company Solution
René Timmers ACT Montage VOF 139
René van Scholl Glynwed B.V. 139,5
G. Nauta BioMCN 140
A. Ketting Shell Nederland Raffinaderij B.V. 146
Justin Westerdijk Student HRO 147
H. Schuurhof Topfinish 147
Chris Plicht BS+B Safety Systems Gmbh 147
Monique van Noordt Glynwed B.V. 148,3
Thomassen will get in touch with the prize winners on short notice.
V bistvu sta bila dva zmagovalca, oba enako oddaljena od čisto pravilnega odgovora...
The answers received ranged from 75 to 190 liters, the correct answer being 143 liter.
Many participants were able to calculate the answer quite accurately even without detailed information or a calculator. Respondents with the best solutions will receive a Gerber Multitool:
Name Company Solution
René Timmers ACT Montage VOF 139
René van Scholl Glynwed B.V. 139,5
G. Nauta BioMCN 140
A. Ketting Shell Nederland Raffinaderij B.V. 146
Justin Westerdijk Student HRO 147
H. Schuurhof Topfinish 147
Chris Plicht BS+B Safety Systems Gmbh 147
Monique van Noordt Glynwed B.V. 148,3
Thomassen will get in touch with the prize winners on short notice.
V bistvu sta bila dva zmagovalca, oba enako oddaljena od čisto pravilnega odgovora...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers