Razno
Re: Razno
Meni je še posebej zanimivo, koliko zdržijo tele feltne in gume od "cestnega" bicikla.
Re: Razno
http://youtu.be/QpP7gMPzC78" onclick="window.open(this.href);return false;
Zelo nazoren video, kaj se zgodi z avtomobilom, ko vanj prileti lokomotiva s 78 mph oziroma 125 km/h.
Zelo nazoren video, kaj se zgodi z avtomobilom, ko vanj prileti lokomotiva s 78 mph oziroma 125 km/h.
Danes storite prijazno dejanje "kar tako". Kadar naredite nekaj dobrega za druge, postanete sami srečnejši.
Re: Razno
No, kaj takega pri nas ni mogoče. Vprašanje forumašem: zakaj?
LPL
LPL
Re: Razno
Ker pri nas najhitrejši vlak sicer vozi z 78 ... ampak ne MPH temveč KPHLjubitelj napisal/-a:No, kaj takega pri nas ni mogoče. Vprašanje forumašem: zakaj?
Pa tudi predpisi ne dopuščajo tako visoke htirosti na odsekih, kjer so NPr ... menda.
Čeprav tudi pri trčenju lokomotive z 80 km/h v avto posledice ne bi bile (skoraj) nič manj smrtonosne.
LP, Metod
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2575
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Razno
Kaj pa odsek Pragersko - Maribor, kjer vlaki z nagibno tehniko drvijo celo 160 km/h (99,4 m/h), kljub temu, da so tam tudi nivojska križanja?mkx napisal/-a:Ker pri nas najhitrejši vlak sicer vozi z 78 ... ampak ne MPH temveč KPHLjubitelj napisal/-a:No, kaj takega pri nas ni mogoče. Vprašanje forumašem: zakaj?
Pa tudi predpisi ne dopuščajo tako visoke htirosti na odsekih, kjer so NPr ... menda.
Čeprav tudi pri trčenju lokomotive z 80 km/h v avto posledice ne bi bile (skoraj) nič manj smrtonosne.
Aljaž
Re: Razno
Na področju JŽI v RS ni proge, ki bi dovoljevala "težkim" vlakom hitrost nad 120km/h, video pa je posnet pri 78 mph/125 Km/h. Če bi pa Siemens butnil s 125 km/h v avto bi bila pa druga pesem (zlasti za vlak). Res pa je, da na odsekih z Vmax > 100 km/h ni nezavarovanih prehodov, toda nesreče so tudi na zavarovanih!
LPL
LPL
- petindvajsetka
- Strojevodja I
- Prispevkov: 853
- Pridružen: 28.08.2011, 19:57
Re: Razno
In kje na videu, ki ga je prilepil @sikos, vidiš težek vlak? Brižitka s tremi pulmani je zagotovo težji vlak, kot ta na posnetku, kjer je sama lokomotiva. Pred leti je v Bohovi trčil Siemens v avto, katerega je odbilo na drugi tir, v katerega je nato trčil še fiat, od avta pa ni kolikor se spomnim prav nič ostalo.Ljubitelj napisal/-a:Na področju JŽI v RS ni proge, ki bi dovoljevala "težkim" vlakom hitrost nad 120km/h, video pa je posnet pri 78 mph/125 Km/h. Če bi pa Siemens butnil s 125 km/h v avto bi bila pa druga pesem (zlasti za vlak). Res pa je, da na odsekih z Vmax > 100 km/h ni nezavarovanih prehodov, toda nesreče so tudi na zavarovanih!
LPL
Re: Razno
Poglej si definicijo kaj je "težek" vlak, predvsem je to mišljeno na izvedbo podvozja in sprejemljive bočne pospeške. Premikalka 731 ni težka glede na maso, glede na konstrukcijo pa bojda spada med "težke" vlake. Dovolj je ena sama lokomotiva, vagoni niso nič potrebni. Pri učinku trka dveh predmetov so važne:In kje na videu, ki ga je prilepil @sikos, vidiš težek vlak?
-kinetične energije
-gibalne količine
Kinetično energijo lahko deloma absorbira poseben element vgrajen v čelo železniškega vozila, za nova je to obvezno, za stara pa ne, medtem ko se gibalna količina ohranja. Avto so lepo predelali v nekaj ms v plug za tolčenec, dokler sila zaviranja pluga (in zavor na lokomotivi) v določenem času ni izničila skupne gibalne količine (Fdt=dG). Če me spomin ne vara, je pendolino pri Lazah veselo iztiril, pa je na tistem progovnem odseku hitrost za nagibne vlake kakih 110 km/h, torej lahko upravičeno sklepamo, da bi lahki (tokrat glede na maso, ne na konstrukcijo) Siemensi in podobno odnesli neprimerno slabše kot mašina na videu, ki je bila brez resnejših poškodb, kajti nezgoda pendolina kaže na možnost iztirjenja in posledično poškodovanja infrastrukture, da ne govorimo o poškodbah potnikov in osebja. O poškodbah avta v tem priemru pa ni vredno zgubljati besed, iničen ali bolj uničen je isti k..rac.
Re: Razno
Glede zaviranja z zavorami lokomotive v prikazanem trku se sprašujem, v kolikšni meri je lokomotiva res zavirala ... na hitro se vidi, da je bila lokomotiva "za trk" potiskana do malce pred trkom (okoli 2:59, 3:06, ...). Verjamem, da je iz čisto varnostnih razlogov bolje, da železniško vozilo ki trči, ni zasedeno (možnost iztirjenja, ...), se pa sprašujem kako so potem uredili zaviranje lokomotive ... sploh, ker je očitno lokomotiva, ki je potiskala, zavirala bolje. Razen če niso zavore na lokomotivi, ki je trčila, sprožili "remote". In koliko (na polno ali delno) ....Ljubitelj napisal/-a:...Avto so lepo predelali v nekaj ms v plug za tolčenec, dokler sila zaviranja pluga (in zavor na lokomotivi) v določenem času ni izničila skupne gibalne količine...
LP, Metod