Re: 363
Objavljeno: 06.12.2017, 19:16
Pozdrav vsem. Ve kdo v kakšnem stanju je 363 002?
Voznem...maxima napisal/-a:Pozdrav vsem. Ve kdo v kakšnem stanju je 363 002?
IztokkotzI napisal/-a:Pozdravljeni,
na forumu railserbia.net sem našel zanimivo debato o naši Brižitki, tukaj je citat:
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Re: LOKOMOTIVE SERIJE JZ 362-000/100
Postby zlatan » 27. 12. 2008. 23:56 GMT +0000
hadzibane wrote:
Znači da su,u suštini,"kriva"loša elektrovučna podstanica i njena slabost?To sam već bio negde čuo,ali sam poželeo čuti mišljenja ljudi koji su radili i ili rade na ovoj zahtevnoj pruzi da to i u sebi potvrdim.Konkretno bih pitao:Zbog čega je Brižita "jela"više struje nego Mehovka?
Brizitka je koncipirana sa dva velika kolektorska elektromotora sa mono-motornim pogonom na C´i C´osovine. Svaki sest-polni istosmjerni elektromotor ima tri statora i dva polumotora (rotora) po okretnom postolju. Struja po motoru iznosi 520A u jednosatnom rezimu ili 495A trajno, sad pomnozi to na 4 polumotora i izracunaj koliko guta energije. Postojece EVP za istosmjerno napajanje imaju veoma ograniceni napon i izlaznu snagu zivinih ispravljaca u podstanicama. Kad lok SŽ-363 krene ona zaista doslovce rastura EVP uzimajuci struju do 2500A (kratkotrajno polazno opterecenje), ima nisku kriticnu brzinu 37.5 kmh pa moze vuci vece vucene mase od Zutke kod nizih brzina. Brizitka dakle ima seriju i paralelu, u paraleli zbraja 1500+1500v po grupi motora (rotora) i u paraleli sa jos jednom granom polumotora. Rezultat toga je da ovaj 6 polni VM guta onoliko koliko je tehnickim normativom dozvoljeno (deklarirano). Ova lok bez obzira na ovaj tzv nedostatak (ja krivim nas slab EVP*) ima tako npr dosta boljih performansi u odnosu na SŽ-362/HŽ 1061 lok. U rezimu pojave proklizavanja neke od osovina automatski pjeskari prednje osovine u smjeru ue uvodi sentiranje klizajucih rotora prednjih totora u smjeru (npr rotori 1-3). Ima snaznu ED otpornicku kocnicu snage 2400kw a moze nominalno funkcionalno kociti strujom 350A (380*). Kod zutke su motori u paraleli spojeni kao 1-3/2-5/4-6 i stvara se strujno opterecenje 3 grane 900A. Ova struja predstavlja struju kratkog spoja za brzi prekidac u EVP-u ali je stvara struja oduzimanja 1800A. Fidova sklopka je tek od nedavnog koristenja HELGI podignuta sa 1500A na iznad 2500A. Ioanko istosmjerni EVO moze u 2 sata preopterecenja podnesti do 550% nazivnog iznosa tj 2700A, bez otvaranja luka i ispada iz pogona. Zutka nakon dosegnutog napona u paraleli moze da sentira polja motora u 5 pozicija do vmax 120 kmh, a Brizita u 3 induktivna shunta (3 prelazna induktivna prelaza i 3 zatvaranja slabljenja polja) do vmax 125 kmh u rezimu VB (velika brzina). Ukratko receno, lok SŽ-363 ipak je dosta bolje rijesenje, u svakom pogledu od nje bi se mogla izvesti jedna dvosistemska lokomotiva. Koncar i Alsthom imaju plan rekonstrukcije ovih ellok za ac/dc napajanje i sa hifraulicnim automatskim prebacivanjem reduktora MB/VB. Postavicu taj nacrt da se vidi kako to izgleda. Poz
Tukaj nekaj nebo držalo in sicer govoriš da je Briđita imela prvotno ventilacijo vlečnih motorjev zvezano v vzporedno vezavo nato pa so prevezali v vzporedno vezavo in s tem rešili intezivnost hlajenja.cokla napisal/-a:
Brižitka je imela prvotno ventilacijo vlečnih motorjev zvezano paralelno (vzporedno) zato je bilo hlajenje preveč intenzivno in je v naših zimah prihajalo do težav.To je bilo še pred letom 1985.Potem so ventilacij oprevezali v vzporedno vezavo in s tem rešili intenzivnost hlajenja.Se je pa v tej zimi ,ki jo omenja Dolfe pojavil problem vrtinčenja snega in so poskušali ta sneg odvajati s sekundarno ventilacijo in je tudi uspelo vendar se te ventilatorji kvarijo zato vgrajujejo že kar nekaj časa presmernike in asinhronske motorje za pomožno ventilacijo.V tej zimi(1985) je bilo veliko vdorov snega v sam motor generator,zato so vgrajevali zračne kanale po katerih je vleklo zrak za hlajenja MG.Po teh "izboljšavah" pa je pogojno rečeno mir.Če verjameš.
Lapsus...v zaporedno vezavo je bilo prevezano. Je pa lepo, da kdo vsaj bere.Heisenberg napisal/-a:Tukaj nekaj nebo držalo in sicer govoriš da je Briđita imela prvotno ventilacijo vlečnih motorjev zvezano v vzporedno vezavo nato pa so prevezali v vzporedno vezavo in s tem rešili intezivnost hlajenja.cokla napisal/-a:
Brižitka je imela prvotno ventilacijo vlečnih motorjev zvezano paralelno (vzporedno) zato je bilo hlajenje preveč intenzivno in je v naših zimah prihajalo do težav.To je bilo še pred letom 1985.Potem so ventilacij prevezali v zaporedno vezavo in s tem rešili intenzivnost hlajenja.Se je pa v tej zimi ,ki jo omenja Dolfe pojavil problem vrtinčenja snega in so poskušali ta sneg odvajati s sekundarno ventilacijo in je tudi uspelo vendar se te ventilatorji kvarijo zato vgrajujejo že kar nekaj časa presmernike in asinhronske motorje za pomožno ventilacijo.V tej zimi(1985) je bilo veliko vdorov snega v sam motor generator,zato so vgrajevali zračne kanale po katerih je vleklo zrak za hlajenja MG.Po teh "izboljšavah" pa je pogojno rečeno mir.Če verjameš.
Je že uredu Aleš.. sam da nebojo "ljubitelji" klobasali neumnosti ...cokla napisal/-a: Lapsus...v zaporedno vezavo je bilo prevezano. Je pa lepo, da kdo vsaj bere.
holding napisal/-a:...Brižita je dobila ime po Brigitte Bardot........ ...slavni in sexy francoski filmski igralki iz 60-ih in 70-ih prejšnjega stoletja.....po slovensko se napiše in prebere Brižit Bardó.....
....in ne po kakšni igralki z "juga" z đ-jem....... ....
holding napisal/-a:...Brižita je dobila ime po Brigitte Bardot........ ...slavni in sexy francoski filmski igralki iz 60-ih in 70-ih prejšnjega stoletja.....po slovensko se napiše in prebere Brižit Bardó.....
....in ne po kakšni igralki z "juga" z đ-jem....... ....
Lokomotiva 363 ima polno kompenziran motor,torej govora je o dveh motorjih na isti osi s kolektorjema v sredini med rotorjema.andrazon napisal/-a:Živjo!
Zanima me sledeče. Wikipedia in nekateri drugi viri navajajo kot motorje lokomotive CC 6500, BBT 665 A1, v navodilih za uporabo E.lok 363 pa BB 668 A2. Kaj je razlika med obema, če bi kdo vedel pojasnit. Zanima me tudi kakšen je način navijanja na rotorju? 4 ščetke 6 polov...
Hvala že naprej
Najbrž slab izraz... Zanima me vezava prevodnikov na rotorju. Angleški izraz za to je Rotor armature winding, potem se največ omenja lap in wave winding. Do tu vse gre, ni mi pa jasno kako je izvedena povezava 4 krtačke na kolektor in 6 polni stator?Heisenberg napisal/-a: Kaj je mišljeno tukaj z "navijanjem"? Ne razumem,oprosti.
Za ta dva angleška izraza imamo slovenski prevod. Kje imaš pa število utorov Q? Qp=Q/3pandrazon napisal/-a:, potem se največ omenja lap in wave winding. Do tu vse gre, ni mi pa jasno kako je izvedena povezava 4 krtačke na kolektor in 6 polni stator?