Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)
Andrej, pozdravljen,
povsod veljajo neka pravila, ki se jih držiš ali pa ne. Vsak se odloča zase.
To, da pišeš svoje ime z malo začetnico, mi je smešno
Podcenjujoče se mi pa zdi, ko gre za druge ljudi, ki jih omenjaš.
Jasno je, da živimo v informacijski dobi, večina imamo imena v mailih takšna, kot jih ti pišeš v postih - z malo začetnico.
Ja, nekatere stvari se spreminjajo in tolerirajo.
Hotel sem opozoriti na to, da je tako pisanje moteče za branje, pa kakorkoli gledaš. Če tega ne razumeš, ti ne morem pomagati...
Ne mislim ti pametovati, ti lahko pišeš tako še dalje tako, kolikor te volja. Seveda do prvega občinskega uradnika...
Mislim, da ni možno imeti v dokumentih imena in priimka z malo začetnico
pozdrav
Darko
povsod veljajo neka pravila, ki se jih držiš ali pa ne. Vsak se odloča zase.
To, da pišeš svoje ime z malo začetnico, mi je smešno
Podcenjujoče se mi pa zdi, ko gre za druge ljudi, ki jih omenjaš.
Jasno je, da živimo v informacijski dobi, večina imamo imena v mailih takšna, kot jih ti pišeš v postih - z malo začetnico.
Ja, nekatere stvari se spreminjajo in tolerirajo.
Hotel sem opozoriti na to, da je tako pisanje moteče za branje, pa kakorkoli gledaš. Če tega ne razumeš, ti ne morem pomagati...
Ne mislim ti pametovati, ti lahko pišeš tako še dalje tako, kolikor te volja. Seveda do prvega občinskega uradnika...
Mislim, da ni možno imeti v dokumentih imena in priimka z malo začetnico
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)
Darko,
naj te potolažim: ko sem v vojski pripravljal telegrame, sem vsepovprek pisal z malimi črkami. Teleprinter namreč velikih sploh nima
Andrej, hvala!
Lp,
Tono
naj te potolažim: ko sem v vojski pripravljal telegrame, sem vsepovprek pisal z malimi črkami. Teleprinter namreč velikih sploh nima
Andrej, hvala!
Lp,
Tono
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Re: Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)
Citat: … (V)elika električna lokomotiva rjave barve, izdelana v tovarni „Breda“. Ima šest motorjev, ki morejo razviti 130 km hitrosti. Zaradi večje prožnosti je sastavljena iz dveh delov, ki so na sredini hermetično priključeni. … (I)ma trikrat po dve vezane osi. Je zelo dolga in najsodobnejših aerodinamičnih oblik. …
Vprašam, a so Mehi (jugoslovanski, potem slovenski oz. hrvaški) lahko vozili 130 kilometrov na uro?
Edit: razstavljena lokomotiva je bila oštevilčena kot (FS)636 (=JŽ 362, SŽ 362)
Omenjene lokomotive so imele največjo dovoljeno hitrost 120km/h. V Italiji so imele nekatere podserije tudi manjšo hitrost, kajti vse je bilo povezano z prestavnim razmerjem zobniškega prenosa in stem pogojeno število obratov vlečnega motorja. Omenjeno hitrost se je dalo z lahkoto doseči. Na poiskusnih tekalnih vožnjah se je to večkrat dogajalo. Z Mopedom (342) se je ob priliki poiskusne vožnje med Pragerskim in Mariborom na odseku Rače -Hoče z vlakom teže cca 240 ton dosegla hitrost skoraj 140km/h (brez posledic). Več podatkov od Perschingov. Ja, tudi to ime je imela.
http://it.wikipedia.org/wiki/Locomotiva_FS_E.636" onclick="window.open(this.href);return false;
Vprašam, a so Mehi (jugoslovanski, potem slovenski oz. hrvaški) lahko vozili 130 kilometrov na uro?
Edit: razstavljena lokomotiva je bila oštevilčena kot (FS)636 (=JŽ 362, SŽ 362)
Omenjene lokomotive so imele največjo dovoljeno hitrost 120km/h. V Italiji so imele nekatere podserije tudi manjšo hitrost, kajti vse je bilo povezano z prestavnim razmerjem zobniškega prenosa in stem pogojeno število obratov vlečnega motorja. Omenjeno hitrost se je dalo z lahkoto doseči. Na poiskusnih tekalnih vožnjah se je to večkrat dogajalo. Z Mopedom (342) se je ob priliki poiskusne vožnje med Pragerskim in Mariborom na odseku Rače -Hoče z vlakom teže cca 240 ton dosegla hitrost skoraj 140km/h (brez posledic). Več podatkov od Perschingov. Ja, tudi to ime je imela.
http://it.wikipedia.org/wiki/Locomotiva_FS_E.636" onclick="window.open(this.href);return false;
Re: Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)
Če dodam k Florjanovemu odgovoru... Kdor zna italijansko, si lahko pogleda še tole stran: http://www.e636.it/" onclick="window.open(this.href);return false;
Goran
Re: Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)
Fala lepa in lep pozdrav.
-
- Pom. strojevodje
- Prispevkov: 51
- Pridružen: 29.09.2005, 23:13
- Kraj: Maribor
Re: Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)
Čeprav je že do sedaj bilo "beyond the reasonable doubt" da sta S 685 965 in 683 965 ena in ista lokomotiva in da je razlika v označbi zgolj posledica kasnejše preoznačbe lokomotive, sem sedaj pridobil še literaturo iz katere je to jasno razvidno:železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,
še enkrat fotografija iz časopisa....
Za lažjo prepoznavo...
pozdrav
Darko
Do preoznačbe naj bi torej prišlo v letu 1951, vseh 5 lokomotiv z aerodinamičnimi oblogami pa naj bi tudi po preoznačbi ohranilo svoje zaporedne številke, torej 965, 966, 969, 972 in 981.
In še "naša" 965 v letu 1946, ko je še bila označena kot S 685:
in nato v letu 1957, že delno brez aerodinamičnih oblog, označena kot 683:
Lp
Re: Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)
No na voljo pa imamo tudi fotografijo štiriosnega jedilnega voza z oznako "P.N.F. Vacanza fascista"
Vir:http://senato.archivioluce.it
VIR: XX. Fiera di Lubiana e stata la I. Fiera Italiana prima relazzazione del regimenella nuova provincia
Morda pa se nas še @Zc usmili, ter prilepi še fotografijo postavitve kretnice za potebe velesejma (Iz knjige Mirana Pavlina, Ljubljana 1941)
Vir:http://senato.archivioluce.it
VIR: XX. Fiera di Lubiana e stata la I. Fiera Italiana prima relazzazione del regimenella nuova provincia
Morda pa se nas še @Zc usmili, ter prilepi še fotografijo postavitve kretnice za potebe velesejma (Iz knjige Mirana Pavlina, Ljubljana 1941)
Re: Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)
Pozdravljeni pozitivno misleči .
Dodajam še kakšno fotografijo ob projektu "kako začasno spraviti železniška vozila na Ljubljanski velesejem".
in še fotografijo Jakoba Prešerna:
https://museu.ms/collection/object/2029 ... li-negativ
LP Igor
Dodajam še kakšno fotografijo ob projektu "kako začasno spraviti železniška vozila na Ljubljanski velesejem".
in še fotografijo Jakoba Prešerna:
https://museu.ms/collection/object/2029 ... li-negativ
LP Igor
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Železnice in železničarji med WW 2 (1941-1945)
O: 169200
Pozdravljeni,
pravzaprav sem bil ponovno presenečen koliko smo v tej temi že napisali in da je bilože skoraj 170.000 ogledov (čeprav niso relevantni, sedaj jih je menda polovico od robotov)...
Zadnje čase se ukvarjam s poskusi, kako ovrednotiti realno izgube na obeh straneh vpletenih v napadu na Jugoslavijo (zaenkrat samo v Sloveniji), izgube obeh strani v času okupacije (v bitkah oz. spopadih, število padlih Slovencev v nemški vojski in policiji, pa še kaj se bi našlo.MMG poskušam popravljati tudi bazo žrtev (slovenskih državljanov) za časa WW2. Ne ukvarjam pa se s povojnimi poboji, ker ni dovolj verodostojnih podatkov.
Na spletni strani sistory obstaja vsakomur dostopna baza INZ, kjer lahko z vpisom imena in priimka pridobite podatek o dnevu smrti, pa še več drugih podatkov
link: https://www.sistory.si/zrtve
Ta baza Inštituta za novejšo zgodovino na današnji dan obsega 99935 žrtev druge svetovne vojne. Seznam zajema vse osebe, ki so v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 izgubile življenje zaradi vojnega nasilja ter neposredno po omenjeni vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne.
Na žalost pa ni nikjer napisano, koliko jih je izgubilo življenje po 9.5.1945 (konec vojne) zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne. V kolikor želi kdo izvedeti to število, si mora pogledati objavljene študije INZ.
Zakaj to pišem ?
Med WW2 je so življenja izgubljali tudi zaposleni na železnici.
Ko pregledujem mrliške knjige, ki so na voljo v Arhivu Slovenije (na žalost le 10%), si izpišem tudi železničarje. Dostopa do 90% mrliških knjig nimam, ker jih še vedno "skriva" Ministrstvo za notranje zadeve v svojih arhivih v Gotenici in niso dostopne "normalnim" državljanom Slovenije niti drugim državljanom EU, kar je absurd in edini primer v EU.
Poglejmo si torej en primer žrtve na železniški progi Celje-Velenje.
Najprej bomo pogledali v mrliško knjigo Žalec. Knjigo je vodila občina v nemškem jeziku.
Dne 3.11.1944 je umrl na odseku železniške proge Paka-Žalec kurjač lokomotive Johann Koren, rojen 26.12.1913 v Dobrni, stanujoč pa na železniški postaji v Celju.
Vzrok smrti so bili izstrelki iz nizko letečega lovskega letala.
Poglejmo še v bazo INZ:
Ime in priimek: Ivan Koren
Datum rojstva: 26.12.1913
Kraj rojstva: Dobrna
Kraj bivanja: Celje
Poklic (soc. status): kurjač
Narodnost: Slovenec
Spol: moški
PODATKI O SMRTI
Datum smrti / izginotja: 03.11.1944
Kraj smrti / izginotja: Paka-Žalec
Vsi podatki so korektno zbrani iz mrliške knjige, moti samo to, da ni napisano kurjač lokomotive.
Zaradi varovanja osebnih podatkov oz. drugih motivov ni v bazi za javnost vpisan vzrok smrti.
Tako ne izvemo, da je smrt nastala zaradi mitraljiranja zavezniškega letala.
Iz knjige Jože Resnik, Štefan Stepic: Proga Celje-Velenje-Dravograd izvemo, da so med vojno vozile na tej progi tendrovke DRB 93, ki so vozile še po vojni in dobile JDŽ oznako 53.
Osmrtice za Ivana Korena v Marburger Zeitungu nisem zasledil.
Je bilo pa takrat na Zgornjem in Spodnjem Štajerskem veliko žrtev bombardiranj...
Tudi v teh seznamih ne zasledimo Ivana Korena.
Ivana Korena ne zasledimo niti v podrobnem seznamu v poglavju: Zavezniški bombni napadi na okupatorjeve železniške objekte v letih 1944 in 1945 v knjigi Marjan Žnidarič: Železničarji in železnice v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1990.
Za 3. november 1944 je zapisano v knjigi:
"Celje je bilo prvič napadeno 3. novembra 1944, ko so štiri zavezniška letala obstreljevala železniško postajo in pri tem močno poškodovala lokomotivo in ranila okupatorjevega železniškega uslužbenca.
3. novembra 1944 je šest letal obstreljevalo vlak pri Tremerju, vendar je protiletalska obramba, ki je varovala most preko Savinje, napadalce pregnala. Malo pozneje so ista letala najprej obstreljevala vlak na postaji v Šentjurju, nato pa v dveh naletih napadla železniško postajo Grobelno in onesposobila dve lokomotivi in vagon ter ranila delavca."
Se pravi, da so še vedno potenciali odkriti kaj novega. Izgleda, da do sedaj raziskovalci niso izkoriščali mrliške knjige kot vir za raziskave žrtev bombnih napadov ali obstreljevanj.
Pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
pravzaprav sem bil ponovno presenečen koliko smo v tej temi že napisali in da je bilože skoraj 170.000 ogledov (čeprav niso relevantni, sedaj jih je menda polovico od robotov)...
Zadnje čase se ukvarjam s poskusi, kako ovrednotiti realno izgube na obeh straneh vpletenih v napadu na Jugoslavijo (zaenkrat samo v Sloveniji), izgube obeh strani v času okupacije (v bitkah oz. spopadih, število padlih Slovencev v nemški vojski in policiji, pa še kaj se bi našlo.MMG poskušam popravljati tudi bazo žrtev (slovenskih državljanov) za časa WW2. Ne ukvarjam pa se s povojnimi poboji, ker ni dovolj verodostojnih podatkov.
Na spletni strani sistory obstaja vsakomur dostopna baza INZ, kjer lahko z vpisom imena in priimka pridobite podatek o dnevu smrti, pa še več drugih podatkov
link: https://www.sistory.si/zrtve
Ta baza Inštituta za novejšo zgodovino na današnji dan obsega 99935 žrtev druge svetovne vojne. Seznam zajema vse osebe, ki so v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 izgubile življenje zaradi vojnega nasilja ter neposredno po omenjeni vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne.
Na žalost pa ni nikjer napisano, koliko jih je izgubilo življenje po 9.5.1945 (konec vojne) zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne. V kolikor želi kdo izvedeti to število, si mora pogledati objavljene študije INZ.
Zakaj to pišem ?
Med WW2 je so življenja izgubljali tudi zaposleni na železnici.
Ko pregledujem mrliške knjige, ki so na voljo v Arhivu Slovenije (na žalost le 10%), si izpišem tudi železničarje. Dostopa do 90% mrliških knjig nimam, ker jih še vedno "skriva" Ministrstvo za notranje zadeve v svojih arhivih v Gotenici in niso dostopne "normalnim" državljanom Slovenije niti drugim državljanom EU, kar je absurd in edini primer v EU.
Poglejmo si torej en primer žrtve na železniški progi Celje-Velenje.
Najprej bomo pogledali v mrliško knjigo Žalec. Knjigo je vodila občina v nemškem jeziku.
Dne 3.11.1944 je umrl na odseku železniške proge Paka-Žalec kurjač lokomotive Johann Koren, rojen 26.12.1913 v Dobrni, stanujoč pa na železniški postaji v Celju.
Vzrok smrti so bili izstrelki iz nizko letečega lovskega letala.
Poglejmo še v bazo INZ:
Ime in priimek: Ivan Koren
Datum rojstva: 26.12.1913
Kraj rojstva: Dobrna
Kraj bivanja: Celje
Poklic (soc. status): kurjač
Narodnost: Slovenec
Spol: moški
PODATKI O SMRTI
Datum smrti / izginotja: 03.11.1944
Kraj smrti / izginotja: Paka-Žalec
Vsi podatki so korektno zbrani iz mrliške knjige, moti samo to, da ni napisano kurjač lokomotive.
Zaradi varovanja osebnih podatkov oz. drugih motivov ni v bazi za javnost vpisan vzrok smrti.
Tako ne izvemo, da je smrt nastala zaradi mitraljiranja zavezniškega letala.
Iz knjige Jože Resnik, Štefan Stepic: Proga Celje-Velenje-Dravograd izvemo, da so med vojno vozile na tej progi tendrovke DRB 93, ki so vozile še po vojni in dobile JDŽ oznako 53.
Osmrtice za Ivana Korena v Marburger Zeitungu nisem zasledil.
Je bilo pa takrat na Zgornjem in Spodnjem Štajerskem veliko žrtev bombardiranj...
Tudi v teh seznamih ne zasledimo Ivana Korena.
Ivana Korena ne zasledimo niti v podrobnem seznamu v poglavju: Zavezniški bombni napadi na okupatorjeve železniške objekte v letih 1944 in 1945 v knjigi Marjan Žnidarič: Železničarji in železnice v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1990.
Za 3. november 1944 je zapisano v knjigi:
"Celje je bilo prvič napadeno 3. novembra 1944, ko so štiri zavezniška letala obstreljevala železniško postajo in pri tem močno poškodovala lokomotivo in ranila okupatorjevega železniškega uslužbenca.
3. novembra 1944 je šest letal obstreljevalo vlak pri Tremerju, vendar je protiletalska obramba, ki je varovala most preko Savinje, napadalce pregnala. Malo pozneje so ista letala najprej obstreljevala vlak na postaji v Šentjurju, nato pa v dveh naletih napadla železniško postajo Grobelno in onesposobila dve lokomotivi in vagon ter ranila delavca."
Se pravi, da so še vedno potenciali odkriti kaj novega. Izgleda, da do sedaj raziskovalci niso izkoriščali mrliške knjige kot vir za raziskave žrtev bombnih napadov ali obstreljevanj.
Pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers