Ljubljanski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

No, pa si poglejmo tiste milimetre...
Bo Brate :roll: , ko mu bomo začeli milimetre navajati za prvi dve progi iz leta 1901...
Pa fantje, minilo je že več kot sto let, pa bi radi vse "u nulo"....no dobr, "u milimeter" [-X :lol:

Po drugi strani pa si bomo vsaj ogledali kilometražo postajališč in imena postajališč :idea:

Slika

povečava za kontrolo...

Slika


Da pa ne boste obračali monitorja, ko boste hoteli prebrati imena postajališč...

povečava...

Slika

Slika


Sem napenjal oči, pa nobenih milimetrov...vse zaokroženo na centimetre :roll:


Končno se prikopljem do shematičnega pregleda prog iz decembra leta 1901...

Mogoče je pa tukaj rešitev zame :pamet


Slika


...bo potrebna povečava :wink:

Slika


Torej vidimo mere v načrtu v centimetrih :!:

Dolžina (gradbena) proge od kolodvora Južne železnice do Dolenjskega kolodvora je znašala točno:

3.22026 km, torej 3 km, 220 m in 26 cm
:lol: :lol:


Dolžina proge od Mestnega trga do Vojaške bolnišnice pa je znašala:

2.01224 km, torej 2 km, 12 m in 24 cm :lol: :lol:

V centimetrih so zidarske mere, strojniki napišejo mero v milimetrih: ena je daljša za 260 mm, ena pa za 240 mm :lol:
No, pa smo prišli do mere proge v milimetrih :lol: :lol:

Če bomo takole pretiravali, se da to temo spraviti na 10.000 ogledov :lol:

Po drugi strani pa se vidi, da lahko za eno zadevo najdeš načrte "u centimeter", za drug pa jih ni nikjer, ali pa jih tisti, ki so zanje zadolženi (in plačani) ne najdejo :roll:
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

T.Brate je napisal v knjigi: Ljubljanski tramvaj 1901-1058, LJ 1990 o razpravah o tem, kje naj bodo postajališča:

"Bolj, ko so se dela bližala koncu, tem burnejše so bile razprave o tem, kje naj bodo postajališča. Vsak mestni imetnik, ki je stanoval ob tramvajski progi, si je želel, da bi tramvaj ustavljal pred njegovo hišo. Več ko je imel kdo zaslug pri gradnji tramvaja, bolj je povdarjal upravičenost do "lastnega postajališča". Burne polemike so vodile celo do sporov med posamezniki. Še po otvoritvi so na Magistrat dnevno prihajale prošnje za odprtje oziroma prestavitve tramvajskih postajališč. Konec razprav je določil tramvajski red, ki je upošteval optimalno razporeditev postajališč v zvezi s križanjem voz in terminov."

Jaz teh prošenj in razprav nisem zasledil (arhivsko gradivo sem samo preletel), je pa dejstvo, da so postajališča, ki jih je narisal Siemens & Halske na načrte in skice, ki smo si jih ogledali zgoraj z datumom december 1901 "zdržale" celih 14 let :shock:
Sicer je leta 1902 vložila Električna cestna železnica tudi prošnjo za združitev postajališč Pošta I na Dunajski cesti in Pošta II na Prešernovi cesti, vendar nimam podatka, kako se je zadeva razpletla. Postaji sta bili v razdalji 40 metrov

Poglejmo si dokumentacijo za prestavitev postajališča na Cesti Južne železnice oz. na Dunajski cesti...
Firma Električna cestna železnica v Ljubljani ("Elektrische Strassenbahn in Laibach") je poslala vlogo za spremembo seznama sprememb postaj in postajališč...

Slika

Predlog za spremembo je bil sestavljen 1. januarja 1915...

Slika


Še povečava, da se vidi, kaj je bilo predlagano...

Slika

Predlagana je bila prestavitev postajališča Cesta južne železnice ("Südbahnstrasse"), ki pa je bilo v bistvu takoj tam, kjer je tramvaj pripeljal od kolodvora in zavil na Dunajsko cesto na poti proti Magistratu (pred hotelom Bavarski dvor ("Bayernhof"), torej že na Dunajski cesti :!: ).
Poprej (od 6.1.1901) je bilo to postajališče na km 0.317, predlog pa je bil prestavitev(z dne 10.9.1914) na km 0.342, torej za 25 metrov v smeri proti Pošti na Dunajski cesti.

Zanimivo, da je bilo potrebno za prestavitev teh 25 metrov zaprositi ministrstvo za železnice na Dunaju za odobritev.

Dne 12. marca 1915 je bila zadeva n Dunaju urejena ...

Slika
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

železocestnik napisal/-a:
Jaz teh prošenj in razprav nisem zasledil (arhivsko gradivo sem samo preletel), je pa dejstvo, da so postajališča, ki jih je narisal Siemens & Halske na načrte in skice, ki smo si jih ogledali zgoraj z datumom december 1901 "zdržale" celih 14 let :shock:
Sicer je leta 1902 vložila Električna cestna železnica tudi prošnjo za združitev postajališč Pošta I na Dunajski cesti in Pošta II na Prešernovi cesti, vendar nimam podatka, kako se je zadeva razpletla. Postaji sta bili v razdalji 40 metrov.
"Na zalogi" pa imam fotke zapisnika (Protokoll) z dne 11. december 1902, ko je deželna vlada v Ljubljani razpisala ogled "na licu mesta" (nemško: "am Ort und Stelle")...torej pred Pošto v Ljubljani, na progi Južni kolodvor - Dolenjski kolodvor

Slika

Namen komisije je bil ugotoviti, če obstajajo kakšni pridržki, da bi opustili postajališče "Pošta" na Dunajski cesti in ohranili le tisto na Prešernovi cesti z istim imenom.

Vodstvo Električne cestne železnice v Ljubljani je namreč 18. julija 1902 zaprosila za opustitev zgoraj navedenega postajališča "Pošta" na Dunajski cesti, ki leži na km 0.896, obdržali pa bi postajališče "Pošta" na km 0.936 na Prešernovi cesti.
Železniško ministrstvo na Dunaju je izdalo odlok z dne 29. september 1902 (št. 41.434) deželni vladi, da izpelje lokalni ogled in poroča ministrstvu.

Deželna vlada je zato razpisala 27. novembra 1902 za 11. december 1902 komisijo in razglas objavila v uradnem listu časopisa "Laibacher Zeitung".

"Na zapisnik" pa so izjavili prisotni:

predstavnik državne cestne uprave in tehnični svetovalec deželne vlade g. Franz Pavlin, višji inženir:
"Glede varnostnih ozirov nimam pripomb, samo pri križanju tramvajske proge Dunajske ceste pri Pošti se naj hitrost tramvaja predpiše na ne več kot 6 km/h."

zastopnik Poštne in telegrafske direkcije v Trstu g. Gustav Stedry:
" Nič nimam proti opustitvi postajališča "Pošta" na Dunajski cesti."

zastopnik Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani g. Ivan Mejač:
"Nič nimam proti opustitvi postajališča."

zastopnik magistrata Ljubljana g. Jan Duffe, gradbeni svetovalec:
"Nič nimam proti v imenu magistrata. Opustitev postajališča je v interesu prometa in ljudi."

vodja električne cestne železnice inž.Franz Schwingenschuss:
"Izjavljam, da se bomo maksimalne hitrosti 6 km/h pri prečkanju Dunajske ceste držali, poleg tega pa prosim, da se odobri opustitev postajališča "Pošta" na Dunajski cesti".

Zaključek komisije:
Predlaga se odobritev opustitve postajališča "Pošta" na Dunajski cesti z omejitvijo, da se pri križanju Dunajske ceste predpiše hitrost, ki ne bo višja kot 6 km/h.

Zapisnik so podpisali na koncu:
Johann Kresse, sekretar deželne vlade in predsednik komisije
Franz Pavlin, višji inženir
Jan Duffe
Friedrich Sima, konceptni praktikant deželne vlade, kot zapisničar
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1420
Pridružen: 06.09.2006, 18:28

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a 363 »

železocestnik napisal/-a:
Promet so odprli 6. septembra 1901.
Danes mineva 109 let od odprtja.
Uporabniški avatar
SZ ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 436
Pridružen: 26.01.2007, 11:33
Kraj: Nova Štifta

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a SZ ljubitelj »

Sem pa danes slišal. da naj bi bilo v načrtu 12 tramvajskih prog, izgrajene pa samo 3 :shock:
Lep pozdrav vsem

Tadej
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ja, tko je, če ni dnarja :roll:

Nič drugače kot po 109-tih letih :shock:
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Ajznponar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 858
Pridružen: 09.07.2009, 22:24

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a Ajznponar »

Je morda kakšen razlog, zakaj ta izredno zanimiva tema ni v "železnica skozi čas"?
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6518
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a Gorchi »

Ajznponar napisal/-a:Je morda kakšen razlog, zakaj ta izredno zanimiva tema ni v "železnica skozi čas"?
Mogoče zato, ker ni klasična železnica ampak cestna... Ekola, pa sem jo prestavil, sej nikjer ne piše, ali se pogovarjamo o cestni ali navadni železnici skozi čas ;)
Goran
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ajznponar napisal/-a:Je morda kakšen razlog, zakaj ta izredno zanimiva tema ni v "železnica skozi čas"?
Temo je zastavil @STIB in glede na to, da imajo recimo na srbskem in hrvaškem forumu pošlihtan tramvaj v posebnem okvirčku.. ni hotel delati razprtije :wink:
...tako kot jaz, ko sem hotel vtakniti med železnico še gumijasta kolesa :roll: :lol: :lol:

Vsekakor pa @STIB ni računal, da bo šla ta tema v takšne podrobnosti...
Izkazalo se je, da se da vsaka zgodovinska tema "nategniti"...do 5000 ogledov...kar je ogromno za jezikovno omejen forum...
Izgleda, da si teme ogledujejo tudi tujci...
Sem izvedel, da se kakšen član iz tujine včlani na vlaki.info samo zaradi "zgodovinske" sekcije :lol: :lol:

Objavil sem že nekaj stvari na srbskem in hrvaškem forumu s področja zgodovine, pa zdaleč ni takšnega odziva/ogleda...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
seabral
Pom. strojevodje
Pom. strojevodje
Prispevkov: 51
Pridružen: 09.10.2009, 13:57
Kraj: Zagreb
Kontakt:

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a seabral »

železocestnik napisal/-a:Izgleda, da si teme ogledujejo tudi tujci...
Sem izvedel, da se kakšen član iz tujine včlani na vlaki.info samo zaradi "zgodovinske" sekcije :lol: :lol:
Naravno ... za "prave stvari" ne postoje granice, a pogotovo ne na internetu :lol:
železocestnik napisal/-a:Objavil sem že nekaj stvari na srbskem in hrvaškem forumu s področja zgodovine, pa zdaleč ni takšnega odziva/ogleda...
Neka te to ne smeta ... oni koji su pogledali i pročitali, znaju to cijeniti :wink:
Doch es ist zum narrisch werd'n, kana wll mi singan her'n.
Longsom kriag i wirklich g'nua, i frog mi wos i do dua.
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6518
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a Gorchi »

seabral napisal/-a:
železocestnik napisal/-a:Objavil sem že nekaj stvari na srbskem in hrvaškem forumu s področja zgodovine, pa zdaleč ni takšnega odziva/ogleda...
Neka te to ne smeta ... oni koji su pogledali i pročitali, znaju to cijeniti :wink:
Enako velja tudi tukaj, včasih preprosto nimaš besed, da kaj odgovoriš in samo bereš in shranjuješ v sive celice :pamet
Goran
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ja, popolnoma jasno je, da ko je naveden dokument ali načrt iz arhiva, kjer je navedeno, da je to izvedbeni načrt, da naj bi bilo tako...
Dostikrat pa so v arhivu samo osnutki, načrti zadev, ki niso bile nikoli izvedene, no ...takrat pa je čas za odzive :wink:
Posebej še, če nisem domačin pri konkretni zadevi in če se s konkretno zadevo ne ukvarjam, pa jo dam na forum kar tako, da bi jo nekdo nadaljeval...
Vsem je namreč že jasno, da nimam pravzaprav nobenega časa...
Tudi v tem primeru tramvaja sem šel v dopolnitev iz firbca, glede na to, da naj bi Brate "že vse objavil"...(v 3 knjigah)

Obdelal sem obe liniji iz leta 1901, kasnejše dograditve linij nimam časa obdelovati.
Lahko pa se zmenimo tako, da jaz vržem na forum načrte (za katere moram sicer dobiti še dovoljenje za objavo), MRS pa zbere še druge podatke (razglednice, poslika sedanje stanje itd.).
Če je kdo zainteresiran, pa se naj javi kar tukaj (mislim, da enega interesenta že imamo :wink: ).
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
STIB
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 445
Pridružen: 18.04.2006, 11:57
Kraj: Zagreb, HR

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a STIB »

železocestnik napisal/-a:Vsekakor pa @STIB ni računal, da bo šla ta tema v takšne podrobnosti...
No, nič ne zamerim, kar naprej... =D>
lp iz Zagreba
ZDRU
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

V knjigi S tramovi podprto mesto je Janez Kajzer posvetil 12 strani tudi ljubljanskemu tramvaju.
Knjiga je izšla prvič leta 1983 v 8000 izvodih, potem pa še enkrat leta 1995, tako da je še na voljo v knjigarnah za okoli 20 evrov.
Poglavje ima naslov: Ko je tramvaj čistil zrak. Obravnava pa predvsem čas gradnje in prva leta obratovanja tramvaja.

V primerjavi z Bratetom, kjer ni navedenih v nobeni od njegovih knjig, ki obravnavajo tramvaj (izšle 1990, 2001 in 2005) navedene literature, so pri Kajzerju za vsako poglavje navedeni viri in literatura.
Tako je v Arhivu Slovenije v Ljubljani pregledal konvolut št. 708 deželne vlade in navedeno je tudi, v katerih časopisih je našel članke v zvezi s tramvajem.

Jože Snoj je napisal predgovor k Kajzerjevi knjigi:

"Janez Kajzer se je s svojim gibkim in privlačnim časnikarskim peresom o pravem času lotil obravnavaja vznemirljivih vsakdanjih in nevsakdanjih dogodkov iz naše polpretekle, pa tudi že oddaljenejše zgodovine.
Ob pravem času pravim zato, ker nam - se zdi - bolj kot kdaj prej in bolj, kot je v naravi pozabljanja to običajno, peša spomin na stare in še starejše čase, tako imenovani kulturni spomin.
Tako se nam zdi, ker ne vemo, kakšen je v katerem času bil odnos prednikov do dediščine, ki so jo oni sami prevzemali iz svoje preteklosti. Mogoče so se ti, naši znani in neznani predniki, prav tako počutili in obnašali, kot da so oni prvi in zadnji na svetu, in prav tako - kot dandanašnji vse prepogosto tudi mi - zanemarjali vezi z vsem, kar jim je dalo in omogočalo...

Med redke sedanje obujevalce kulturnega spomina sodi nedvomno tudi Janez Kajzer. V sestavkih, ki so zbrani v tej knjigi, sicer ni ne zgodovinar ne družboslovec, ne ideolog ne prerok, temveč zgolj nadvse prijeten kramljalec.
Ne pripoveduje učeno o velikih učenih zadevah, temveč priljudno in poljudno o marsičem, kar je naše prednike v zadnjih dvesto letih vznemirjalo v njihovem drobnem človeškem vsakdanjiku."

Mi si bomo pogledali v njegovem članku izključno samo navedbe, ki jih je v zvezi s tramvajem našel v časopisih.
Pa še to le tistih, ki so dosegljivi v digitalni obliki.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Slovenec, 2. januvarja 1900 piše:

Občinski svet ljubljanski

V Ljubljani, 30 decembra 1899

Seji je predsedoval župan Hribar.
.
.
.

Predno se je začela tajna seja, se je župan v daljšem govoru spominjal letošnjega delovanja obč. sveta ter podal o njem kaj zanimivo in poučno sliko. Danes — je dejal župan — ima obč. svet svojo 35 sejo v letošnjem letu. Ako se pomisli, da so nekatere seje trajale po 3l/a in 4 ure, se mora priznati, da je imel obč. svet polne roke dela. Še več dela pa so imeli odseki, zakaj skoro vsak dan je imel kak odsek sejo. Z mirno vestjo se ozira obč. svet danes nazaj na svoje delovanje in reče lahko, da je v polni meri izvršil svojo dolžnost. Uspehi tega delovanja se vidijo pri vsakem koraku. Mi sami tega niti ne zapazimo tako, kakor tujci, ki se tem uspehom kar ne more načuditi. Po delovanju obč. sveta je Ljubljana dobila širje in lepše ulice in mnogo javnih nasadov, kakršnih celo nekatera večja in bogatejša mesta nimajo. Javni snažnosti se je posvečavala vsa pozornost, in ker je obč. svet za prihodnje leto določil v ta namen večjo svoto, se bo lahko še več storilo, vsled česar bo Ljubljana še zdravejša postala. V tem oziru sta vodovod in elektrarna jako mnogo pripomogla. Poraba elektrike rase tako, da je bilo treba nov stroj postaviti. Kako ugodno vpliva vse to na zdravstvo, je vidno iz uradnega izkaza statistične centralne komisije. Ljubljana, ki je pred nedavnimi še veljala za eno najnezdravejših mest, je danes v zdravstvenem oziru mej cislitvanskimi mesti tretje. Samo v Inomostu in v Opavi so boljše zdravstvene razmere, povsod drugod so slabše. Iz tega se najbolje vidi, koliko je obč. svet storil za asanacijo mesta, v katerem oziru je tudi od delovanja tržnega komisarja dobrih uspehov pričakovati. Delovanje občinskega sveta pa je bilo tudi v druzih ozirih plodonosno. Pripravilo se je vse, da se začne na spomlad graditi ubožnica in hiše iz grofice Stubenbergove ustanove, ljudska kopel je skoro dozidana, z uravnavo Rimske ceste je mesto pridobilo jako lepo cesto, podaljšale so se Bleiweisove ulice, napravili sta se - Miklošičeva cesta in Sodiške ulice in sezidani so bili razni kanali.

Najvažnejše pa, kar se je storilo, je sklep glede električne železnice. Občina je dosegla jako ugodno pogodbo. Varščino je firma že vložila, načrti so tudi gotovi in je s tem zajamčeno, da se začne železnica prihodnjo pomlad graditi.

V prihodnjem letu je treba zgraditi šolsko poslopje pri Sv. Jakobu, in treba se bo lotiti z zgradbo mesarskega mostu. Naravno je, da se tako obširno delovanje ni moglo vršiti na stari tesni podlagi, na kateri se je delalo skoro do potresa. Nova doba zahteva novih sredstev in vsled tega se je obč. svet odločil za najetje posojila v znesku 800 000 gld. V listih tistega kalibra, ki grde vse, kar dela občinski svet, se seveda veliko piše, da dela občinski svet dolgove. Dotičniki ali nimajo nič pojma, kako se dela drugod in ne vedo, da se mora denar najeti, ako se hočejo delati investicije, ali pisarijo tako zgolj iz zlobnosti. Kar je občina doslej investirala, jej vse donaša lep dobiček in dobi svoj čas občina vodovod, dve kasarni in elektrarno brez bremen in z lepimi reservami v last. Te investicije se s klavnico vred vse jako dobro obrestujejo, povrh pa bo l. 1902. ostalo mestni občini od loterijskega posojila 18 do 20.000 gld. dohodka. V očigled takim uspehom naj le kriče tisti, katerim je naloga ščuvati, razsodno občinstvo ve, da je mestu bilo delovanje občinskega sveta v korist. Tudi na socialno-političnem polju je občinski svet nekaj vstvaril, namreč posredovalnico za delo in službe. Tudi glede te so se našli ljudje, ki so trdili, da so oni občinski svet prisilili k temu sklepu. Kadar sem slišal to bahanje, sem se spomnil pravljice o vozniku, ki je zvrnil voz. Žaba je prišla iz luže in regljala, ko so ljudje voz postavljali. Po končanem delu pa je rekla, hvala Bogu, da sem regljala, drugače bi voza ne bili po konci spravili. V gospodarskem oziru je občina prišla do stalnega proračuna. Regulirale so se plače redarjem, uradnikom in slugam in zdaj bo možno z enakim proračunom ra-čnnati. Pri današnjem sklepu blagajnice se je konstatiralo prebitka nad 5000 gld., a s svoto 11068, ki se je iz prebitkov mej letom izdala znaša ves prebitek 16200 gld. Vrh tega se je 54.000 gld. neporabljenih kreditov naložilo v mestni hranilnici. To ugodno stanje mestne blagajne, daje najboljše nade za prihodnost. Ko sem prvič storil obljubo — nadaljeval je župan — tedaj sem dejal, da bo ena glavnih mojih nalog, varovati slovenski značaj Ljubljane. Dejal sem tudi, da hočem biti pravičen Nemcem. To velja še danes, a nekateri Nemci zahtevajo preveč od nas. Dandanes se povsod gleda na zunanji značaj mest. Tako delajo drugod, tako moramo delati tudi mi. Veselo je da je obč. svet soglasno odobril napravo samoslovenskih napisov. S temi napisi se Nemcem ni storila nikaka krivica. Z Nemci se uraduje nemški, toda naša čast zahteva, da mora Ljubljana imeti samoslovenske napise. Ako ima malo kočevsko mestece samonemške napise, ako so skoro vsi javni napisi na Kočevskem samonemški, koliko bolj mora potem to načelo veljati za Ljubljano. Stvar še ni rešena, a upati je, da deželni odbor pritrdi volji obč. sveta. V tem oziru, da pokaže Ljubljana svoje slovensko lice, se je v minolem letu še nekaj storilo. Pri gasilnem društvu se je namreč uvedlo slovensko poveljevanje in to po iniciativi obč. sveta. L. 1896. — končal je župan — sem izrekel željo, da bi prišla opozicija v obč. svet. Letošnje leto jo je prineslo. Včeraj se je pojavila kot stvarna in dala obč. svet. Senekoviču priliko, svariti pred neslogo. Ljudje zunaj obč. sveta žele, da na stane razpor, ne mestu v korist, ampak v njihovo strankarsko korist. To so elementi, ki mestni upravi ne dajo nikdar dobre besede, a želeti je, da se jim odreče posluh. Želeč, da bi bilo delovanje obč. sveta tudi v prihodnje tako kot doslej, in da bi bili uspehi tudi tako ugodni kot doslej, je župan želel vsem obč. svetnikom srečno in veselo novo leto. (Živahni dobro-klici.) Podžupan dr. vit. Bleiweis se je zahvalil županu na njegovi izredni delavnosti in skrbi za občino, kakor tudi vsemu magistratnemu osebju, in zagotovljaje župana, da lahko vedno računa na obč. svet ki bo odslej z veseljem storil svojo dolžnost, je županu želel srečno in vesele novo leto. Na to se je začela tajna seja, v kateri se je razpravljalo o nekih personalnih zadevah."

dLib (NUK) link:
http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?quer ... C-H8BR7527
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori