Ljubljanski tramvaj
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravljeni pozitivno misleči
Darko, bom še kakšno besedo dodal. "Bunko" lahko vidimo levo od Magistrata. Še to ne pozabimo, da naj bi se tu nekje "skrivala" tista "izravnalna baterija" (upam, da sem se pravilno izrazil). Neke vrste kompenzacija ob nihanju napetosti. Lokacija je bila kar pravšnja. Nekje na sredini vseh treh krakov.
Lepo se vidi, da so bila okna odprta, oz. v današnjem žargonu, "klima" je delovala v modu "natur".
Na desni spodaj je napis, ki je nečitljiv. Sem skušal pogledati ali ga zasledim v "domači" literaturi, pa nisem imel uspeha.
Še nekaj, na kar nisem bil poprej pozoren. Na delu, kjer je imel voznik svoje mesto sta bila v kotih pomožna sedeža. Nekaj takega, kot pri kočijažih. Veljalo bi pogledati ali so se obdržala. Verjetno ne, kajti ob povečanju števila potnikov, so samo motila.
LP Igor
Darko, bom še kakšno besedo dodal. "Bunko" lahko vidimo levo od Magistrata. Še to ne pozabimo, da naj bi se tu nekje "skrivala" tista "izravnalna baterija" (upam, da sem se pravilno izrazil). Neke vrste kompenzacija ob nihanju napetosti. Lokacija je bila kar pravšnja. Nekje na sredini vseh treh krakov.
Lepo se vidi, da so bila okna odprta, oz. v današnjem žargonu, "klima" je delovala v modu "natur".
Na desni spodaj je napis, ki je nečitljiv. Sem skušal pogledati ali ga zasledim v "domači" literaturi, pa nisem imel uspeha.
Še nekaj, na kar nisem bil poprej pozoren. Na delu, kjer je imel voznik svoje mesto sta bila v kotih pomožna sedeža. Nekaj takega, kot pri kočijažih. Veljalo bi pogledati ali so se obdržala. Verjetno ne, kajti ob povečanju števila potnikov, so samo motila.
LP Igor
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O: 875000
Igor, pozdravljen,
ja, jaz sem prebral HALTESTELLE in spodaj POSTAJALIŠČE.
Res pa grem čez teden dni na operacijo sive mrene....
Ja, v Jankovićevi kleti so bile izravnalne baterije za tramvaj in verjetno dušilne tuljave. Poleg tega so bile tudi baterije za razsvetljavo.
Bi pa to raziskal le industrijski arheolog, ki pa jih v Sloveniji primanjkuje
MMG: V enem dnevu smo "nabili" 500 ogledov. Glede na to, da se že dolgo ni nič dogajalo v tej temi je kar veliko
Če bi tako nadaljevali, bi imeli že v letu 2022 1 mio ogledov (z besedo: en milijon)....
pozdrav
Darko
Igor, pozdravljen,
ja, jaz sem prebral HALTESTELLE in spodaj POSTAJALIŠČE.
Res pa grem čez teden dni na operacijo sive mrene....
Ja, v Jankovićevi kleti so bile izravnalne baterije za tramvaj in verjetno dušilne tuljave. Poleg tega so bile tudi baterije za razsvetljavo.
Bi pa to raziskal le industrijski arheolog, ki pa jih v Sloveniji primanjkuje
MMG: V enem dnevu smo "nabili" 500 ogledov. Glede na to, da se že dolgo ni nič dogajalo v tej temi je kar veliko
Če bi tako nadaljevali, bi imeli že v letu 2022 1 mio ogledov (z besedo: en milijon)....
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravljeni pozitivno misleči
Na prvi fotografiji je tir spredaj malce "čuden". Možno je, da je spodaj skrita kakšna kretnica (nikoli uporablkjena ?). Druga varianta je, da je tir tako obrabljen. In tretja je, da je umazanije na tiru.
Dodajam še razglednico iz malce drugačne perspektive.
Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-VON2T10C
LP Igor
Na prvi fotografiji je tir spredaj malce "čuden". Možno je, da je spodaj skrita kakšna kretnica (nikoli uporablkjena ?). Druga varianta je, da je tir tako obrabljen. In tretja je, da je umazanije na tiru.
Dodajam še razglednico iz malce drugačne perspektive.
Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-VON2T10C
LP Igor
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:875550
Igor, pozdravljen,
odlično si se prilagodil novim razmeram
Treba se je znajti, da bodo fotografije obstale
Ja, v danih razmerah je to največ, kar lahko naredijo pozitivno misleči
Torej povezava na NUK. Če "pade" NUK, pademo vsi....
Si pa našel razglednico iz samega začetka obratovanja ljubljanskega tramvaja! Iz leta 1901!
Poslana je bila 2.1.1902 iz Ljubljane višjemu gozdarju Henriku Schollmayerju v gozdarsko kočo Mašun pri Knežaku (pri Št. Petru na Notranjskem-danes Pivka*).
Tja je voščilnica za srečno novo leto 1902 prispela 3.1.1902.
Se pravi, da je pošta delovala tudi v praznikih tako kot je treba.
Razglednica je dvojezična.
Podpis pod fotografijo: Ljubljana, Mestni trg z vodnjakom in Špitalsko ulico
*Pivka= glej wikipedija, ni enostavno za najti
wikipedija: Ime Šent Peter na Krasu se je ohranilo vse do leta 1952, ko je bilo naselje preimenovano v Pivko. Ime je bilo spremenjeno na podlagi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Šent Petra na Krasu del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.
Innerkrain = Notranjska
wikipedija: Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske.
Aja, še MMG: "nabili" smo v dneh dneh 1000 ogledov. Ni tako slabo
pozdrav
Darko
Igor, pozdravljen,
odlično si se prilagodil novim razmeram
Treba se je znajti, da bodo fotografije obstale
Ja, v danih razmerah je to največ, kar lahko naredijo pozitivno misleči
Torej povezava na NUK. Če "pade" NUK, pademo vsi....
Si pa našel razglednico iz samega začetka obratovanja ljubljanskega tramvaja! Iz leta 1901!
Poslana je bila 2.1.1902 iz Ljubljane višjemu gozdarju Henriku Schollmayerju v gozdarsko kočo Mašun pri Knežaku (pri Št. Petru na Notranjskem-danes Pivka*).
Tja je voščilnica za srečno novo leto 1902 prispela 3.1.1902.
Se pravi, da je pošta delovala tudi v praznikih tako kot je treba.
Razglednica je dvojezična.
Podpis pod fotografijo: Ljubljana, Mestni trg z vodnjakom in Špitalsko ulico
*Pivka= glej wikipedija, ni enostavno za najti
wikipedija: Ime Šent Peter na Krasu se je ohranilo vse do leta 1952, ko je bilo naselje preimenovano v Pivko. Ime je bilo spremenjeno na podlagi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Šent Petra na Krasu del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.
Innerkrain = Notranjska
wikipedija: Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske.
Aja, še MMG: "nabili" smo v dneh dneh 1000 ogledov. Ni tako slabo
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:875600
vračam STIB-ovo fotografijo iz prvega posta v tej temi iz daljnega 2007. leta:
STIB je doma še enkrat pobrskal po predalih in našel razglednico...
Za vsak slučaj še link do razglednice: http://i635.photobucket.com/albums/uu79 ... G_1431.jpg
pozdrav
Darko
vračam STIB-ovo fotografijo iz prvega posta v tej temi iz daljnega 2007. leta:
STIB napisal/-a: ↑24.05.2007, 19:42 Malo sem bil presenečen ko sem odkril da na tem forumu ni posebne teme o ljubljanskem tramvaju, tako da sem jo kar tu odprl.
Za začetek prilagam sliko ki sem jo pred nekaj dnevi našel med slikami svojega starega očeta.
V resnici je to originalni akvarel v obliki razglednice. Napisi so v italijanščini,Razglednica je nenapisana, brez kakšnekoli oznake datuma, edino je nekje napisano XX (1920?)LUBIANA
Ediz. GARAMI - Reg G.Garanzini - Milano.
Proprieta artistica riservata.
Zanima me ali je res ljubljanski tramvaj imel takšne barve, ali je to samo umetniška svoboda?
Sprašujem zato ker so moji spomini na tramvaj (do 1958.) samo v zeleni barvi, slike ki jih imam (iz knjige "Tramvaj pripoveduje") so pa samo črno-bele
STIB je doma še enkrat pobrskal po predalih in našel razglednico...
Za vsak slučaj še link do razglednice: http://i635.photobucket.com/albums/uu79 ... G_1431.jpg
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
Glede na to, da je Igor dodaj pogled iz "ptičje perspektive" dodajmo še en pogled iz ptičje perspektive na risalno desko projektanta proge pred magistratom...
pozdrav
Darko
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:875930
Pozdravljeni,
glede na sedanje neresne ponudnike neplačljivega shranjevanja fotografij (=beri: ZASTONJ), posebno še slovenskih (če je še ostal kakšen), se moramo znajti.
Nekaj se jih je že in "postavljajo" fotografije na wikipedijo in s tem poskrbijo, da fotografije niso več Copyright.
S tem se znebimo celo tistih, ki nas napadajo, da krademo njihove fotografije iz njihovih knjig.
Na žalost se nihče ne vpraša, da so ravno ti znani avtorji knjig sami na veliko v času komunizma/socializma "kradli" fotografije po knjižnicah, arhivih, drugih knjigah ter jih potem v svojih knjigah predstavljali kot svojo zbirko.
Sedaj torej obstaja možnost ubiti dve muhi na en mah.
Postaviti fotografijo na wikipedijo in jo potem iz wikipedije "postaviti" na forum. Seveda je potem potrebno zraven pripisati da je shranjena na wikipediji, po zahtevah wikipedije, ki jih pripisuje za uporabo njenih fotk.
Za primer dajem letalski posnetek verjetno iz leta 1933 (wikipedija daje datum 1.1.1934) Mestnega trga s Stritarjevo ulico.
Ivan Noč, Public domain, via Wikimedia Commons
Ni OT!
Na fotografiji se vidijo tramvajski tiri.
Tudi tisti pred magistratom
Morda kdo celo vidi enega (ali več) tramvajev
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
glede na sedanje neresne ponudnike neplačljivega shranjevanja fotografij (=beri: ZASTONJ), posebno še slovenskih (če je še ostal kakšen), se moramo znajti.
Nekaj se jih je že in "postavljajo" fotografije na wikipedijo in s tem poskrbijo, da fotografije niso več Copyright.
S tem se znebimo celo tistih, ki nas napadajo, da krademo njihove fotografije iz njihovih knjig.
Na žalost se nihče ne vpraša, da so ravno ti znani avtorji knjig sami na veliko v času komunizma/socializma "kradli" fotografije po knjižnicah, arhivih, drugih knjigah ter jih potem v svojih knjigah predstavljali kot svojo zbirko.
Sedaj torej obstaja možnost ubiti dve muhi na en mah.
Postaviti fotografijo na wikipedijo in jo potem iz wikipedije "postaviti" na forum. Seveda je potem potrebno zraven pripisati da je shranjena na wikipediji, po zahtevah wikipedije, ki jih pripisuje za uporabo njenih fotk.
Za primer dajem letalski posnetek verjetno iz leta 1933 (wikipedija daje datum 1.1.1934) Mestnega trga s Stritarjevo ulico.
Ivan Noč, Public domain, via Wikimedia Commons
Ni OT!
Na fotografiji se vidijo tramvajski tiri.
Tudi tisti pred magistratom
Morda kdo celo vidi enega (ali več) tramvajev
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravljeni pozitivno misleči
Darko, fotografija je bila objavljena prvič v članku "Ljubljana iz aeroplana".
Noč, Ivan, Stele, France. "Ljubljana iz aeroplana." Kronika slovenskih mest letnik 1. številka 1 (1934) str. 28 - 34.
Vir : http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZ7C9Q26
Nekje sem prebral spis pravne narave, kako je z fotografskim gradivom. Vse kar je bilo objavljeno do leta 1970 je "prosto" dostopno. Poudarek je, da je bilo že objavljeno. Vse neobjavljene fotografije izpred tega obdobja, ki so bile "odkrite" kasneje, so lahko avtorsko zaščitene.
Sem našel ta spis.
https://slov.si/doc/avtorske_fotografije.pdf
Še komentar ob fotografiji. Trije tramvaji. Tisti desno od stolpa Magistrata ima verjetno prikolico.
Lepo se vidi izogibališče na Stritarjevi ulici. Leta 1930 so na današnji Slovenski cesti (med Ajdovščino in Pošto) zgradili dvojni tir. Bolje rečeno, začeli so ga uporabljati. Tedaj so navedli, da se uporablja desno pravilo. Iz tega bi se dalo razbrati, da so do tedaj na Stritarjevi ulici tramvaji, ki so vozili v smeri Magistrata, uporabili levi tir.
Objavljeno v "Slovenskemu narodu (2.12.1930)".
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR929BS9
LP Igor
Darko, fotografija je bila objavljena prvič v članku "Ljubljana iz aeroplana".
Noč, Ivan, Stele, France. "Ljubljana iz aeroplana." Kronika slovenskih mest letnik 1. številka 1 (1934) str. 28 - 34.
Vir : http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZ7C9Q26
Nekje sem prebral spis pravne narave, kako je z fotografskim gradivom. Vse kar je bilo objavljeno do leta 1970 je "prosto" dostopno. Poudarek je, da je bilo že objavljeno. Vse neobjavljene fotografije izpred tega obdobja, ki so bile "odkrite" kasneje, so lahko avtorsko zaščitene.
Sem našel ta spis.
https://slov.si/doc/avtorske_fotografije.pdf
Še komentar ob fotografiji. Trije tramvaji. Tisti desno od stolpa Magistrata ima verjetno prikolico.
Lepo se vidi izogibališče na Stritarjevi ulici. Leta 1930 so na današnji Slovenski cesti (med Ajdovščino in Pošto) zgradili dvojni tir. Bolje rečeno, začeli so ga uporabljati. Tedaj so navedli, da se uporablja desno pravilo. Iz tega bi se dalo razbrati, da so do tedaj na Stritarjevi ulici tramvaji, ki so vozili v smeri Magistrata, uporabili levi tir.
Objavljeno v "Slovenskemu narodu (2.12.1930)".
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR929BS9
LP Igor
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O: 876100
Igor, pozdravljen,
jaz sem pregledoval fotografije in razglednice v ZAL-u (Zgodovinski arhiv Ljubljana) v "predkoronskem letu".
Na ključek sem si prenesel vse fotografije tramvaja in tudi letalske posnetke. Vendar teh fotografij nisem dajal na forume, ker ni dovoljeno brez soglasja arhiva.
No, sedaj je na ta način preko wikipedije možno
Zanimivo je, da avtor članka ni zapisal leto nastanka fotografij.
Je pa dosti logično, da so nastale leta 1933, saj so bile za tiste čase velika novost.
Aerofotografija v letih pred 1933 je bila na Slovenskem ubožica. Piloti so "slikarili" do takrat z ubogimi fotoaparati.
Leta 1933 pa je Kraljevi aeroklub Ljubljana kupil novo kamero za letalska snemanja.
Na žalost ne obstaja nobena monografija tega Aerokluba, ker so bili menda člani med seboj skregani in se ne ve točno, kje se nahaja arhiv (tudi fotk). Mislim da bi morala arhivska stroka poiskati in zaščititi ta arhiv pred izgubo.
Izgleda, da so sedaj prišli na plano v tem društvu pozitivno misleči in so dali na svojo spletno stran vabilo za zbiranje podatkov za monografijo:
Aeroklub Ljubljana je eden od najstarejših slovenskih aeroklubov. Letalski navdušenci so se v Ljubljani združili v aeroklub že v obdobju med obema svetovnima vojnama. Druga svetovna vojna je začasno prekinila njihovo aktivno in vsestransko delovanje, takoj po končani vojni pa je zanimanje za letalstvo spet močno zaživelo. Na ljubljanskem območju je nastalo kar nekaj klubov, ki so se kmalu združili v enoten aeroklub. Aeroklub Ljubljana je doživel boljše in slabše čase, a ljubezen do letenja je premagala še tako velike ovire. Danes klub šteje 82 let in več kot 150 članov – in prav vsak od nas ima svojo zgodbo in svoje spomine. Čas je, da jih zberemo skupaj in zapišemo. Soustvarjali smo zgodovino, zdaj pa vas vabimo, da sooblikujemo tudi knjigo – monografijo Aerokluba Ljubljana. Vaši spomini, pričevanja, zgodbe, dejstva, številke, fotografije – vse je dobrodošlo. Zložili jih bomo skupaj in iztrgali pozabi.
V prihodnosti bomo vse vas, člane kluba, za potrebe knjige prosili za fotografijo in kratko predstavitev. Že zdaj pa vas vabimo, da nam vse koristne in uporabne informacije ali kakršne koli materiale posredujete na:
acmg@siol.net
Aeroklub Ljubljana, Kolezijska 7, 1000 Ljubljana
Mislim pa, da je to vabilo a njihovi strani že kar nekaj let...
Moram reči, da so drugi Aeroklubi veliko bolj delovni. Sem poslal celjskemu aeroklubu eno staro fotko, pa so se mi lepo zahvalili zanjo.
Aeroklubu v Sarajevu pa sem poslal nekaj strani fotokopij iz ene knjižice o njihovi zgodovini, pa so mi lepo zahvalili.
Torej se da s pomočjo pozitivno mislečih marsikaj urediti....
Jaz vem, da so te fotografije bile posnete s strani Kraljevega Aerokluba Ljubljana, ker imam ene par teh fotografij v privatni lasti, kupljenih na bolšjaku. Na njih je na zadnji strani samo štampiljka Aerokluba, mislim pa, da sem z analizo zgradb ugotovil, da so bile posnete leta 1933. Vendar je od tega že daleč in se ne spomnim več podrobno te analize. Bom pa enkrat, ko bomo imeli zanesljiv server dodal to štampiljko, da se vidi, da si ne izmišljujem.
Na internetu fotk teh štampiljk ni na voljo...
pozdrav
Darko
Igor, pozdravljen,
jaz sem pregledoval fotografije in razglednice v ZAL-u (Zgodovinski arhiv Ljubljana) v "predkoronskem letu".
Na ključek sem si prenesel vse fotografije tramvaja in tudi letalske posnetke. Vendar teh fotografij nisem dajal na forume, ker ni dovoljeno brez soglasja arhiva.
No, sedaj je na ta način preko wikipedije možno
Zanimivo je, da avtor članka ni zapisal leto nastanka fotografij.
Je pa dosti logično, da so nastale leta 1933, saj so bile za tiste čase velika novost.
Aerofotografija v letih pred 1933 je bila na Slovenskem ubožica. Piloti so "slikarili" do takrat z ubogimi fotoaparati.
Leta 1933 pa je Kraljevi aeroklub Ljubljana kupil novo kamero za letalska snemanja.
Na žalost ne obstaja nobena monografija tega Aerokluba, ker so bili menda člani med seboj skregani in se ne ve točno, kje se nahaja arhiv (tudi fotk). Mislim da bi morala arhivska stroka poiskati in zaščititi ta arhiv pred izgubo.
Izgleda, da so sedaj prišli na plano v tem društvu pozitivno misleči in so dali na svojo spletno stran vabilo za zbiranje podatkov za monografijo:
Aeroklub Ljubljana je eden od najstarejših slovenskih aeroklubov. Letalski navdušenci so se v Ljubljani združili v aeroklub že v obdobju med obema svetovnima vojnama. Druga svetovna vojna je začasno prekinila njihovo aktivno in vsestransko delovanje, takoj po končani vojni pa je zanimanje za letalstvo spet močno zaživelo. Na ljubljanskem območju je nastalo kar nekaj klubov, ki so se kmalu združili v enoten aeroklub. Aeroklub Ljubljana je doživel boljše in slabše čase, a ljubezen do letenja je premagala še tako velike ovire. Danes klub šteje 82 let in več kot 150 članov – in prav vsak od nas ima svojo zgodbo in svoje spomine. Čas je, da jih zberemo skupaj in zapišemo. Soustvarjali smo zgodovino, zdaj pa vas vabimo, da sooblikujemo tudi knjigo – monografijo Aerokluba Ljubljana. Vaši spomini, pričevanja, zgodbe, dejstva, številke, fotografije – vse je dobrodošlo. Zložili jih bomo skupaj in iztrgali pozabi.
V prihodnosti bomo vse vas, člane kluba, za potrebe knjige prosili za fotografijo in kratko predstavitev. Že zdaj pa vas vabimo, da nam vse koristne in uporabne informacije ali kakršne koli materiale posredujete na:
acmg@siol.net
Aeroklub Ljubljana, Kolezijska 7, 1000 Ljubljana
Mislim pa, da je to vabilo a njihovi strani že kar nekaj let...
Moram reči, da so drugi Aeroklubi veliko bolj delovni. Sem poslal celjskemu aeroklubu eno staro fotko, pa so se mi lepo zahvalili zanjo.
Aeroklubu v Sarajevu pa sem poslal nekaj strani fotokopij iz ene knjižice o njihovi zgodovini, pa so mi lepo zahvalili.
Torej se da s pomočjo pozitivno mislečih marsikaj urediti....
Jaz vem, da so te fotografije bile posnete s strani Kraljevega Aerokluba Ljubljana, ker imam ene par teh fotografij v privatni lasti, kupljenih na bolšjaku. Na njih je na zadnji strani samo štampiljka Aerokluba, mislim pa, da sem z analizo zgradb ugotovil, da so bile posnete leta 1933. Vendar je od tega že daleč in se ne spomnim več podrobno te analize. Bom pa enkrat, ko bomo imeli zanesljiv server dodal to štampiljko, da se vidi, da si ne izmišljujem.
Na internetu fotk teh štampiljk ni na voljo...
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravleni,
dodajam dokaz, da je fotografijo res posnel Kraljevi Aeroklub Ljubljana leta 1933.
Res štampiljka ni s te fotografije, ker je namreč ta fotka nima. Je pa iz serije, ki so jih snemali leta 1933, ko so kupili novo kamero za letalske posnetke.
Ja, kakšna je bila tista analiza moje fotke ?
Verjetno sem potrdil letnico z spremembo na eni od zgradb, za kar sem imel drug dokaz...
Mislim pa, da je letnica na štampiljki dovolj
Dobro, kakšno leto gor ali dol
pozdrav
Darko
dodajam dokaz, da je fotografijo res posnel Kraljevi Aeroklub Ljubljana leta 1933.
Res štampiljka ni s te fotografije, ker je namreč ta fotka nima. Je pa iz serije, ki so jih snemali leta 1933, ko so kupili novo kamero za letalske posnetke.
Ja, kakšna je bila tista analiza moje fotke ?
Verjetno sem potrdil letnico z spremembo na eni od zgradb, za kar sem imel drug dokaz...
Mislim pa, da je letnica na štampiljki dovolj
Dobro, kakšno leto gor ali dol
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:876800
Pozdravljeni,
glede na to, da je izginilo toliko fotografij, bom sedaj spravil vse, ki so še ostale, eno za drugo, da jih bomo imeli na kupu in ne bo potrebno vrteti gumba miške v nedogled, če boš hotel najti kakšno fotografijo.
Na prvi strani smo že ugotovili, da se ni ohranila nobena fotka. Eno (STIB-ovo) smo "rekonstruirali in jo že postavili tukaj.
Na drugi strani te teme se ni ohranila nobena fotografija.
Na tretji strani pa imamo ohranjenih 5 fotografij, predvsem razglednic s serverja dLib.
Gremo po vrsti s kratkimi zapisi ob slikah.
Na levi strani je "Cafe Europa", kjer je bilo postajališče...
Vidi se samo en tir tramvajske proge.
Po Dunajski cesti je tramvaj zapeljal do pošte, kjer je imel verjetno še na Dunajski prvo postajališče "Pošta I" (Postamt I).
Pri pošti je zavil proti magistratu in imel takoj na začetku Prešernove ceste pri pošti postajališče "Pošta II" (Postamt II).
Postajališča sta si bila oddaljena 60 metrov.
...in na koncu Prešernove ulice, sedaj Čopove...
...na Marijinem trgu (kjer je bilo postajališče "Marienplatz"), poznejšem Prešernovem trgu...
Tukaj na koncu Sv. Florijana ceste je stala vila Samassa in z njo se je začela Karlovška cesta. Vila je imela število 1.
Postajališče je bilo v bistvu pri dovozu do vile Samassa...
dLib: Vila Samassa. 1880-1918.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-GBP6XQSW>
Dodajmo še eno fotko, da bomo videli, koliko časa bo "zdržala " na serverjih "Dela".
Delo: Leta 1912, ko je nastala spodnja razgledniška fotografija, sta v neorenesančni vili na južnem pobočju Grajske planote nad vhodom v predor pod Gradom živela zadnja predstavnika rodbine zvonarjev, livarjev in podjetnikov Albert Samassa in njegov sin Maks.
To so vse fotografije s tretje strani te teme.
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
glede na to, da je izginilo toliko fotografij, bom sedaj spravil vse, ki so še ostale, eno za drugo, da jih bomo imeli na kupu in ne bo potrebno vrteti gumba miške v nedogled, če boš hotel najti kakšno fotografijo.
Na prvi strani smo že ugotovili, da se ni ohranila nobena fotka. Eno (STIB-ovo) smo "rekonstruirali in jo že postavili tukaj.
Na drugi strani te teme se ni ohranila nobena fotografija.
Na tretji strani pa imamo ohranjenih 5 fotografij, predvsem razglednic s serverja dLib.
Gremo po vrsti s kratkimi zapisi ob slikah.
Na levi strani je "Cafe Europa", kjer je bilo postajališče...
Vidi se samo en tir tramvajske proge.
Po Dunajski cesti je tramvaj zapeljal do pošte, kjer je imel verjetno še na Dunajski prvo postajališče "Pošta I" (Postamt I).
Pri pošti je zavil proti magistratu in imel takoj na začetku Prešernove ceste pri pošti postajališče "Pošta II" (Postamt II).
Postajališča sta si bila oddaljena 60 metrov.
...in na koncu Prešernove ulice, sedaj Čopove...
...na Marijinem trgu (kjer je bilo postajališče "Marienplatz"), poznejšem Prešernovem trgu...
Tukaj na koncu Sv. Florijana ceste je stala vila Samassa in z njo se je začela Karlovška cesta. Vila je imela število 1.
Postajališče je bilo v bistvu pri dovozu do vile Samassa...
dLib: Vila Samassa. 1880-1918.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-GBP6XQSW>
Dodajmo še eno fotko, da bomo videli, koliko časa bo "zdržala " na serverjih "Dela".
Delo: Leta 1912, ko je nastala spodnja razgledniška fotografija, sta v neorenesančni vili na južnem pobočju Grajske planote nad vhodom v predor pod Gradom živela zadnja predstavnika rodbine zvonarjev, livarjev in podjetnikov Albert Samassa in njegov sin Maks.
To so vse fotografije s tretje strani te teme.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:876900
Poglejmo še načrt prog pri magistratu malo širše...
Vidi se, da je bilo izogibališče v Stritarjevi ulici in pred magistratom, kar v prejšnjem načrtu ni bilo vidno.
Na tem načrtu je tudi kilometraža obeh prog.
pozdrav
Darko
Poglejmo še načrt prog pri magistratu malo širše...
Vidi se, da je bilo izogibališče v Stritarjevi ulici in pred magistratom, kar v prejšnjem načrtu ni bilo vidno.
Na tem načrtu je tudi kilometraža obeh prog.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:876950
Pozdravljeni,
na četrti strani te teme se je ohranila samo ena fotografija zato, ker jo je @Ajznponar shranil na wikipediji.
To je fotografija železniške postaje Ljubljana-Rakovnik, nekdanje postaje Dolenjskih železnic.
Avtor: Ajznponar – Lastno delo; licenca: CC BY-SA 3.0; URL: https://commons.wikimedia.org/w/index.p ... d=10282851
Na razpolago imamo še eno staro razglednico te postaje...
Poglejmo pa še načrt tramvajske proge, ko se je tramvaj spustil z Dolenjske ceste do same postaje.
Dolžina tramvajske proge kolodvor Južne železnice-kolodvor Dolenjske železnice (sedaj Ljubljana-Rakovnik) je znašala 3.2 km.
Od strani 5 do strani 27 se ni ohranila nobena resna fotografija
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
na četrti strani te teme se je ohranila samo ena fotografija zato, ker jo je @Ajznponar shranil na wikipediji.
To je fotografija železniške postaje Ljubljana-Rakovnik, nekdanje postaje Dolenjskih železnic.
Avtor: Ajznponar – Lastno delo; licenca: CC BY-SA 3.0; URL: https://commons.wikimedia.org/w/index.p ... d=10282851
Na razpolago imamo še eno staro razglednico te postaje...
Poglejmo pa še načrt tramvajske proge, ko se je tramvaj spustil z Dolenjske ceste do same postaje.
Dolžina tramvajske proge kolodvor Južne železnice-kolodvor Dolenjske železnice (sedaj Ljubljana-Rakovnik) je znašala 3.2 km.
Od strani 5 do strani 27 se ni ohranila nobena resna fotografija
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
Na strani 28 te teme smo prevzeli, kar je @363 pripravil v temi Slovenski kraji z železnico na starih razglednicah...
Vse fotografije so iz SEM (Slovenski etnološki muzej), @363 jih je opremil z povezavami do fotografij, ki pa na žalost sedaj ne delujejo več. Fotografije pa so obstale na SEM serverju.
Glavni kolodvor in Bavarski dvor:
Glavni kolodvor:
Masarykova cesta...
Nebotičnik:
Šestica na Dunajski cesti:
Ajdovščina s kavarno Evropa:
Gosposvetska cesta:
Hotel Slon:
pozdrav
Darko
Vse fotografije so iz SEM (Slovenski etnološki muzej), @363 jih je opremil z povezavami do fotografij, ki pa na žalost sedaj ne delujejo več. Fotografije pa so obstale na SEM serverju.
Glavni kolodvor in Bavarski dvor:
Glavni kolodvor:
Masarykova cesta...
Nebotičnik:
Šestica na Dunajski cesti:
Ajdovščina s kavarno Evropa:
Gosposvetska cesta:
Hotel Slon:
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers