Zgodovina oz. razvoj 06

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
Uporabniški avatar
Tono
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4017
Pridružen: 13.05.2007, 15:44
Kraj: Ptuj

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a Tono »

Opasna tema :)

Tistemu poglobljenemu tiru za opremo mašin s premogom so baje rekli "ručna". Zakaj nimam pojma. Sta se pa na tem tiru znašli 52-011 in italijanska 625. Pri gradnji parkirišča so ju ŽIP-ovci do prukne zasuli s šodrom. Naš Rudi je bil nato udeležen pri reševanju obeh lokomotiv, ki sta sedaj razstavljeni v Laškem in Šmartnu ob Paki. Na tem tiru pa je svojo smrt našel en avstrijski tender.
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Uporabniški avatar
Tin€
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3866
Pridružen: 25.05.2006, 22:52
Kontakt:

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a Tin€ »

Se opravičujem, ker grem izven teme, hočem vam pa pokazati, kaj se je zgodilo z lokomotivama JŽ 52-011 in FS 625.107. Za to, da ju je nekdo zasul, bi moral odgovarjati.

JŽ 52-011
Slika

FS 625.107
Slika
Tine
duro
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 418
Pridružen: 16.02.2009, 12:53
Kraj: Maribor

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a duro »

železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,
Imamo pa na razpolago barvno fotko restavrirane JŽ 24-036 v Studencih s foruma Ljubitelji železnica, na žalost brez datuma:

Slika
ta in še nekaj drugih fotografij iz Slovenije, so se lani januarja prodajale na Ebayu. Datuma žal ni bilo navedenega, so pa bile posnete ob muzejski vožnji z 03 in veliko muzejsko kompozicijo. Med drugim je bila aktivna še JŽ 62-019 v Trbovljah...
Tono napisal/-a: Tistemu poglobljenemu tiru za opremo mašin s premogom so baje rekli "ručna". Zakaj nimam pojma. Sta se pa na tem tiru znašli 52-011 in italijanska 625. /

Sklepam, da se je "ručna" prijelo kot izpeljanka nemške besede Rutsche = drča. Premog je namreč zdrsel iz vozičkov v zalogovnik.

Spodnjo fotografijo je posnel g Karl Wildberger, 13.08.1968, ko je obiskal kurilnico v Maribiru. Kaže pa prav "ručno", ker je zelo redek, če ne edini primer načina oskrbovanaj s premogom. Običajno so bili na področju monarhije, dvigala za premog.

Slika

Več fotografij g Wildbergerja, je izobešenih v društvenih prostorih http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... &start=300, kot izredna razstava, zato vljudno vabljeni, ko bo seveda spet dovoljen obisk.

Me pa zelo zanima, datum postavitve obeh lokomotiv, v društu smo že poskušali najti podatke, a zaman.

Lp,matej
Peter 5
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 609
Pridružen: 20.01.2013, 13:40
Kraj: Maribor

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a Peter 5 »

Matej , zdravo!
V principu je bil podoben sistem odpremljanja lokomotiv s premogom tudi na Pragerskem. Nastal je enkrat po osvoboditvi l. 1945; 14. dec 1944 so namreč zavezniki v bombnem napadu zradirali podružnično kurilnico v trikotu. Novi, tudi nekoliko poglobljeni tir za opremo je bil desno od tirov 5,6,7,8 v smeri Maribora. Višje ležeči tir , ki še danes vodi v nekdanjo ciankamro, pa je služil za dovoz premoga. Vsip na tender je bil tudi z drčo.
LP - Peter
Uporabniški avatar
_Borsig_
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3102
Pridružen: 08.01.2009, 15:42
Kraj: Pragersko

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a _Borsig_ »

Peter 5 napisal/-a:Matej , zdravo!
V principu je bil podoben sistem odpremljanja lokomotiv s premogom tudi na Pragerskem. Nastal je enkrat po osvoboditvi l. 1945; 14. dec 1944 so namreč zavezniki v bombnem napadu zradirali podružnično kurilnico v trikotu. Novi, tudi nekoliko poglobljeni tir za opremo je bil desno od tirov 5,6,7,8 v smeri Maribora. Višje ležeči tir , ki še danes vodi v nekdanjo ciankamro, pa je služil za dovoz premoga. Vsip na tender je bil tudi z drčo.
LP - Peter
Kot je @Peter 5 napisal, je bil takšen način opreme lokomotiv tudi na Pragerskem.

O tem smo to omenili že v tej temi:

viewtopic.php?f=1&t=217&hilit=trikotu&start=60

Povzetek:
_Borsig_ napisal/-a: ... Poglejmo, kako to zgleda na google map:

Slika

pa še link: http://maps.google.de/maps?f=q&source=s ... 3&t=k&z=17

... Poleg lope je bil na griču še "sistem" za oskrbovanje parnih lokomotiv s premogom. Sam se še megleno spomnim "drče" ki je bila nameščena na griču, lokomotiva pa je pripeljala na slepi tir ob griču (kretnica in del tega tira sta še ohranjena) pod drčo,kjer so ji nasuli premoga.

Tukaj pa še tirna shema leta 1968:

Slika

Zgornja dva spadata k sistemu za oskrbovanje lokomotiv s premogom.
Prvi tir se je nahajal nižje, tako da so preko drče lahko natovarjali premog na lokomotive.
Drugi tir pa je služil dovažanju premoga na vrh griča.

Preostala dva pa vodita k »Ciankomori«, eden je vodil v samo komoro, drugi pa se je končal nekje ob njej. Sledov drugega tira ni več.
_Borsig_ napisal/-a:Poglejmo najprej oskrbovanje parnih lokomotiv:

Na tem mestu je bila jama za čiščenje in v »starih« časih polna »leša« – sedaj že zasipana.
Slika

Malo naprej se je nahajala oskrba z vodo – danes samo še jama, katero so zaradi varnosti prekrili z pragovi – »švelerji«
Slika

... se je odcepil spodnji tir. Koliko je bil poglobljen se vidi še danes. Trasa tega tira je lepo vidna tudi iz vlaka.
Slika


Zgoraj na vrhu griča pa so ostali še betonski temelji »drče«.
Pogled od spodaj
Slika

In še ostanki, pogled od zgoraj (v ozadju proga Maribor – Celje)
Slika

Če se prav spomnim, so premog vozili v majhnjih vagončkih.
Zadnjič spremenil _Borsig_, dne 10.01.2021, 14:15, skupaj popravljeno 1 krat.
LP _Borsig_

Pa fajn se še mejte!
duro
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 418
Pridružen: 16.02.2009, 12:53
Kraj: Maribor

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a duro »

Hvala Matjaž in Peter,

sem se spomnil prispevka o drči v Pragerskem.

Ali je bila drča v Mariboru tudi zgrajena po vojni, oz. je bila v uporabi že prej?

Hvala
lp,matej
Uporabniški avatar
trackpan
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 834
Pridružen: 18.03.2014, 11:06

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a trackpan »

Pozdravljeni pozitivno misleči :D

Mislim, da bo to pravo mesto za ti fotografiji.


Slika

Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-6GCY7X42


Slika

Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-NDTNK8C2



Sem dodal še povezavo, do članka v "Jutru" (6.5.1931)

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4O710KF


LP Igor
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Igor, pozdravljen,

lahko torej zapišemo, da je bilo to obračanje lokomotive Borsig na okretnici Rakek :wink:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
STIB
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 445
Pridružen: 18.04.2006, 11:57
Kraj: Zagreb, HR

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a STIB »

V članku v "jutru" piše da bodo JDŽ kupile kar sto takih lokomotiv.
Piše pa tudi da za brze in ekspresne vlake obstaja verzija z večjimi kolesi. A je s tem mišljena serija 05?
lp iz Zagreba
ZDRU
Uporabniški avatar
Regan 664
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3625
Pridružen: 24.01.2006, 16:23

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a Regan 664 »

Ja, gre za reparacijske lokomotive naslednjih serij JDŽ (preštevilčijo se leta 1933)

05 = 40 kom., 3-osni pogon, brzovozna potniška, ki jih ni bilo v kurilnicah v Sloveniji
06 = 30 kom., 4-osni pogon, gorska potniška, za težje potniške vlake, kjer so na koncu končale pri nas skoraj vse
30 = 40 kom., 5-osni pogon, težka tovorna, v Sloveniji smo imeli le 12 lokomotiv

Veliko delov so imele vse tri serije zamenljivih med seboj
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Zgodovina oz. razvoj 06

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

STIB, pozdravljen,

ja, prav imaš, pri lokomotivi 06 imata pogonski kolesi premer 1.600 mm (največja hitrost 85 km/h), pri seriji 05 pa 1.850 mm (največja hitrost 100 km/h).
Premer pogonskih koles pri seriji 30 znaša le 1.350 mm (največja hitrost je 65 km/h).

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori