Pozabljene proge na slovenskem
Pozabljene proge na slovenskem
Pozdravljeni!
Kot že veste, je bilo pri nas demontiranih veliko prog in so sedaj ostali le ind. tiri oziroma samo trasa proge (kolesarkse steze). Tisti ***, ki so ukinjali proge niso nič mislili na prihodnost . Mislim, da če bi te proge obnovili, da bi bilo kar nekaj prometa po njih.
Porečanka Trst-Koper-Poreč: grozna škoda zaradi ukinitve. Ob obali je namreč veliko prenočišč, tako, da bi bilo veliko potnikov vsaj poleti. In če bi šla proga do Trsta (ki je povezan s Sežano), bi bil nekako rešen problem entoirne proge Divača-Koper.
Poljčane-S. Konjice-Zreče: zdi se mi, da bi bila ta proga še kar prometna zaradi mesta Slo. Konjice in pa tudi zaradi Zreč (terme).
Jesenice-Planica : ta proga bi bila še posebej prometna zaradi Mojstrane (izletniki), Martuljka (izletniki), Kranjske Gore (smučarija), Rateče (meja), Planica (skoki).
Kranj-Naklo-Tržič: ta proga bi služila prevozu prebivalcev Tržiča (in Nakla) v Kranj, zelo v redu proga za muzejski vlak, pa tudi, če bi jo še malo dogradili do Brezij, bi bila dobra za prevoz romarjev.
Velenje-Dravograd : perfektna obvoznica za prevoz tovora in Slovenj Gradec bi končno dobil svojo progo. Pa mogoče še kaj...
Brezovica-Vrhnika: odlična za prevoz prebivalcev Vrhnike do Ljubljane.
Ljubljanske obvoznice: naravnost fantastične iz tovornih razlogov.
Pionirska proga (pri ZOO, Mostecu, Tivoliju): doživetje za otroke (lahko bi jo naredili za kakšen turistični vlakec).
Če sem kaj izpustil ali napisal narobe me prosim popravite, dodajte kaj, dobrodošli so vsi komentarji...
Kot že veste, je bilo pri nas demontiranih veliko prog in so sedaj ostali le ind. tiri oziroma samo trasa proge (kolesarkse steze). Tisti ***, ki so ukinjali proge niso nič mislili na prihodnost . Mislim, da če bi te proge obnovili, da bi bilo kar nekaj prometa po njih.
Porečanka Trst-Koper-Poreč: grozna škoda zaradi ukinitve. Ob obali je namreč veliko prenočišč, tako, da bi bilo veliko potnikov vsaj poleti. In če bi šla proga do Trsta (ki je povezan s Sežano), bi bil nekako rešen problem entoirne proge Divača-Koper.
Poljčane-S. Konjice-Zreče: zdi se mi, da bi bila ta proga še kar prometna zaradi mesta Slo. Konjice in pa tudi zaradi Zreč (terme).
Jesenice-Planica : ta proga bi bila še posebej prometna zaradi Mojstrane (izletniki), Martuljka (izletniki), Kranjske Gore (smučarija), Rateče (meja), Planica (skoki).
Kranj-Naklo-Tržič: ta proga bi služila prevozu prebivalcev Tržiča (in Nakla) v Kranj, zelo v redu proga za muzejski vlak, pa tudi, če bi jo še malo dogradili do Brezij, bi bila dobra za prevoz romarjev.
Velenje-Dravograd : perfektna obvoznica za prevoz tovora in Slovenj Gradec bi končno dobil svojo progo. Pa mogoče še kaj...
Brezovica-Vrhnika: odlična za prevoz prebivalcev Vrhnike do Ljubljane.
Ljubljanske obvoznice: naravnost fantastične iz tovornih razlogov.
Pionirska proga (pri ZOO, Mostecu, Tivoliju): doživetje za otroke (lahko bi jo naredili za kakšen turistični vlakec).
Če sem kaj izpustil ali napisal narobe me prosim popravite, dodajte kaj, dobrodošli so vsi komentarji...
Lep pozdrav :)
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Tega ne razumem. Kakšno zvezo ima Trst z progo Divača-Koper?zelencek napisal/-a: Porečanka Trst-Koper-Poreč: In če bi šla proga do Trsta (ki je povezan s Sežano), bi bil nekako rešen problem enotirne proge Divača-Koper.
Trasa Parenzane sigurno ne omogoča prevažanje ljudi in še manj tovora po današnjih standardih.
lp iz Zagreba
ZDRU
ZDRU
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Nobena proga v Slo, ki bi koristila le za prevoz potnikov, ne bi mogla biti rentabilna.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Pozabljene proge na slovenskem
To je trenutno stanjeDolfe napisal/-a:Nobena proga v Slo, ki bi koristila le za prevoz potnikov, ne bi mogla biti rentabilna.
Lep pozdrav :)
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Z izjemo proge Vrhnika-Brezovica na nobeni od zgoraj naštetih prog ne bi bilo dovolj dnevnega prometa (pustimo obvoznico ob strani). Bile bi neke špice v smislu turistov a premalo, da upravičijo gradnjo.
P.S niso samo v Sloveniji ukinjali proge
P.S niso samo v Sloveniji ukinjali proge
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Te proge so zanimive samo za nostalgike
In
In
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Lojze Petrle, ko je bil predsednik vlade, je na TV SLO za okroglo mizo izjavil: "Slovenija je premajhna, da bi imela železnico. Pustili bomo, da železnica odmre. Zgradili bomo avtoceste, ....."železocestnik napisal/-a:Te proge so zanimive samo za nostalgike
In
Antinostalgik z vizijo. press
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Pozabljene proge na slovenskem
In očitno se tega še vedno držijo vse dosedanje vlade...Dolfe napisal/-a: Lojze Petrle, ko je bil predsednik vlade, je na TV SLO za okroglo mizo izjavil: "Slovenija je premajhna, da bi imela železnico. Pustili bomo, da železnica odmre. Zgradili bomo avtoceste, ....."
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Pozdrav
K spisku je potrebno dodati tudi progo Slovenska Bistrica (prej Črešnjevec) - Slovenska Bistrica Mesto.
Gledanje na omenjene proge samo s stališča potniškega prometa je verjetno dokaj neprimerno, oziroma je to različno od proge do proge. Ravno prej omenjena lokalka do mesta Slovenska Bistrica je v današnjih razmerah, ko gre avtocesta skoraj skozi Slovensko Bistrico, za potniški promet praktično brez pomena. Kaj pa tovorni promet? Slovenska Bistrica ima v samem mestu dve tovarni, ki po mojem mnenju, izdatno koristita usluge SŽ. Prva je tovarna olj GEA, ki se je v preteklosti s surovinami zalagala tako, da je dala vagone - cisterne voziti s priklopniki po cesti v tovarno. V ta namen sta bila na postaji (vsaj kolikor se jaz spomnim) dva ti. "Culemeyer" priklopnika. Nekaj let nazaj se je za tovrstne tovore naredil pertovorni terminal s črpalkami za prečrpavanje surovin. Tam se zelo pogosto pretovarjajo surovine za GEO in to ne posamezne cisterne, temveč majnše kompozicije do pet cistern. Drugi je pa Impol. Tudi ta veliko surovin dobiva po železnici. Obe firmi sta locirani tako, da je potrebno ves cestni transport opravljati praktično skozi mesto. Če bi imeli železniške priključke postavljene na dvorišče, bi železniški transport po vsej verjetnosti še izdatneje koristili.
Poglejmo še bivšo ozkotirnico Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče. Izgrajena je bila predvsem za gospodarstvo Slovenskih Konjic in pa nekdanjih rudnikov premoga v okolici Konjic. Slednji je bil v začetku poglavitni tovor. Ko so se omenjeni premogovniki izčrpali, je poglavitni tovor še vedno bil premog, ki pa je sedaj potoval iz Poljčan v Konjice, kjer ga je potreboval med tem močna industrija v Konjicah. Ko so v začetku 60-tih let ukinjali omenjeno progo, so za to iskali tudi ekonomske razloge. Izračuni so tedaj pokazali, da je res nerentabilna, glavni razlog za nerentabilnost pa je bila prav njena ozkotirnost! Če ne bi bilo stroškov preklada kosovnega blaga, bi proga bila vsaj na pozitivni nuli, če ne celo rentabilna. Blago, ki se je prevažalo masovno, ni bilo problem, saj so vagone naložili na ti. "oplenjake" (ozkotirni podstavi vozički, ki se podstavijo pod normalnotirne vagone) in jih odpeljali neposredno odvlekli v Konjice. Problem je bilo ostalo kosovno blago, ki ga je bilo potrebno ročno pretovoriti kos za kosom na ozkotirne vagone, saj kontejnerskega transporta še ni bilo. Sedaj je tudi gospodarstvo v Slovenskih Konjicah takšno, da verjetno ni velik potencialni kupec železniških uslug. Je pa zato neposredno pred staro železniško postajo iz skromne kovaške industrije zrasel Unior iz njega pa so izšle nekatere firme, ki potrebujejo veliko surovin za svojo proizvodnjo in bi jim železnica verjetno prav prišla....
Tako, malo vkup zmetanega razmišljanja....
LP
Jože
K spisku je potrebno dodati tudi progo Slovenska Bistrica (prej Črešnjevec) - Slovenska Bistrica Mesto.
Gledanje na omenjene proge samo s stališča potniškega prometa je verjetno dokaj neprimerno, oziroma je to različno od proge do proge. Ravno prej omenjena lokalka do mesta Slovenska Bistrica je v današnjih razmerah, ko gre avtocesta skoraj skozi Slovensko Bistrico, za potniški promet praktično brez pomena. Kaj pa tovorni promet? Slovenska Bistrica ima v samem mestu dve tovarni, ki po mojem mnenju, izdatno koristita usluge SŽ. Prva je tovarna olj GEA, ki se je v preteklosti s surovinami zalagala tako, da je dala vagone - cisterne voziti s priklopniki po cesti v tovarno. V ta namen sta bila na postaji (vsaj kolikor se jaz spomnim) dva ti. "Culemeyer" priklopnika. Nekaj let nazaj se je za tovrstne tovore naredil pertovorni terminal s črpalkami za prečrpavanje surovin. Tam se zelo pogosto pretovarjajo surovine za GEO in to ne posamezne cisterne, temveč majnše kompozicije do pet cistern. Drugi je pa Impol. Tudi ta veliko surovin dobiva po železnici. Obe firmi sta locirani tako, da je potrebno ves cestni transport opravljati praktično skozi mesto. Če bi imeli železniške priključke postavljene na dvorišče, bi železniški transport po vsej verjetnosti še izdatneje koristili.
Poglejmo še bivšo ozkotirnico Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče. Izgrajena je bila predvsem za gospodarstvo Slovenskih Konjic in pa nekdanjih rudnikov premoga v okolici Konjic. Slednji je bil v začetku poglavitni tovor. Ko so se omenjeni premogovniki izčrpali, je poglavitni tovor še vedno bil premog, ki pa je sedaj potoval iz Poljčan v Konjice, kjer ga je potreboval med tem močna industrija v Konjicah. Ko so v začetku 60-tih let ukinjali omenjeno progo, so za to iskali tudi ekonomske razloge. Izračuni so tedaj pokazali, da je res nerentabilna, glavni razlog za nerentabilnost pa je bila prav njena ozkotirnost! Če ne bi bilo stroškov preklada kosovnega blaga, bi proga bila vsaj na pozitivni nuli, če ne celo rentabilna. Blago, ki se je prevažalo masovno, ni bilo problem, saj so vagone naložili na ti. "oplenjake" (ozkotirni podstavi vozički, ki se podstavijo pod normalnotirne vagone) in jih odpeljali neposredno odvlekli v Konjice. Problem je bilo ostalo kosovno blago, ki ga je bilo potrebno ročno pretovoriti kos za kosom na ozkotirne vagone, saj kontejnerskega transporta še ni bilo. Sedaj je tudi gospodarstvo v Slovenskih Konjicah takšno, da verjetno ni velik potencialni kupec železniških uslug. Je pa zato neposredno pred staro železniško postajo iz skromne kovaške industrije zrasel Unior iz njega pa so izšle nekatere firme, ki potrebujejo veliko surovin za svojo proizvodnjo in bi jim železnica verjetno prav prišla....
Tako, malo vkup zmetanega razmišljanja....
LP
Jože
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Na način, kot delajo naše SŽ, gotovo ne. Sicer je pa v razvitih državah ogromno prog (tudi čisto "provicialno lokalnih"), ki živijo samo na račun potniškega prometa; ob ustreznem trženju, seveda. Pa ne da želim s tem reči, da tovornega prometa ne rabimo - ta iz ekonomskih, še bolj pa ekoloških razlogov spada na tire, in to vsepovsod, kjer so ti na voljo!Dolfe napisal/-a:Nobena proga v Slo, ki bi koristila le za prevoz potnikov, ne bi mogla biti rentabilna.
Tako počasi se prebujamo ...
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Koliko pa bi moralo biti potnikov, da bi bila rentabilna? Če ni to ravno poslovna skrivnost.Dolfe napisal/-a:Nobena proga v Slo, ki bi koristila le za prevoz potnikov, ne bi mogla biti rentabilna.
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Se bojim, da v Evropi ni lokalne proge s potniškim prometom, ki bi lahko obratovala brez subvencije. Če pa ti veš, pa s podatki na plan.Čišo:
Na način, kot delajo naše SŽ, gotovo ne. Sicer je pa v razvitih državah ogromno prog (tudi čisto "provicialno lokalnih"), ki živijo samo na račun potniškega prometa; ob ustreznem trženju, seveda.
LPL
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Morda res ne; koliko pa imamo pri nas cest ali parkirišč, ki niso "subvencionirana" od države ali občin? Koliko desetletij bomo odplačevali kredite za avtoceste? Kolikšen del družinskega proračuna porabi povprečno slovensko gospodinjstvo za avtomobile in vse z njimi povezane stroške?Ljubitelj napisal/-a:Se bojim, da v Evropi ni lokalne proge s potniškim prometom, ki bi lahko obratovala brez subvencije. Če pa ti veš, pa s podatki na plan.Čišo:
Na način, kot delajo naše SŽ, gotovo ne. Sicer je pa v razvitih državah ogromno prog (tudi čisto "provicialno lokalnih"), ki živijo samo na račun potniškega prometa; ob ustreznem trženju, seveda.
LPL
Lokalne železnice marsikje v Evropi posredno ali neposredno upravljajo dežele, pokrajine ali občine, ki imajo pri tem pomembno ekonomsko, ekološko in socialno računico. V kantonu Graubünden v Švici so se npr. odločali med gradnjo nove ceste čez prelaz Flüela in železniškega predora Vereina; izbrali so slednjega. Retijska železnica, ki upravlja celotno ozkotirno kantonsko omrežje in po njem tudi vozi, ima v svojem statutu zapovedano poslovanje z ničlo - vse presežke mora vlagati v izboljševanje infrastrukture in storitev.
Podoben primer je onkraj hriba, na italijanski strani, železnica Meran - Mals v dolini Vinschgau na Južnem Tirolskem. Tudi tu so se (na referendumu!) odločali med cesto in železnico. In danes imajo progo, ki je zgled moderne regionalne železnice za vso Evropo!
Tako počasi se prebujamo ...
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Čišo,
a si prepričan, da so občine ob Soški železnici ekonomsko dovolj močne za vzdrževanje potniškega prometa, ali so zmožne nakupa ene dvodelne garniture? Saj tipične slovenske občine še lokalnega avtobusnega prometa ne morejo vzdrževati. Pozor, ne govorim o mestnih občinah. Podobno je za veliko večino prog. Ker je Slovenije ravno za eno regijo, bo še dolgo promet urejala/subvencionirala država. Kako, je pa drugo vprašanje. Sicer se precej govori, toda do enotnih vozovnic ne pride in ne pride, zanimiva je zlasti Ljubljanska regija. SŽ kot da ne bi hotele sodelovati v projektih enotne vozovnice. Mogoče bi bilo koristno vodstvo SŽ peljati na en izlet recimo do Štajerske (pa ne one, ki hoče biti kao AP Vzhodna Slovenija), kjer bi videli integracijo javnega prometa.
LPL
a si prepričan, da so občine ob Soški železnici ekonomsko dovolj močne za vzdrževanje potniškega prometa, ali so zmožne nakupa ene dvodelne garniture? Saj tipične slovenske občine še lokalnega avtobusnega prometa ne morejo vzdrževati. Pozor, ne govorim o mestnih občinah. Podobno je za veliko večino prog. Ker je Slovenije ravno za eno regijo, bo še dolgo promet urejala/subvencionirala država. Kako, je pa drugo vprašanje. Sicer se precej govori, toda do enotnih vozovnic ne pride in ne pride, zanimiva je zlasti Ljubljanska regija. SŽ kot da ne bi hotele sodelovati v projektih enotne vozovnice. Mogoče bi bilo koristno vodstvo SŽ peljati na en izlet recimo do Štajerske (pa ne one, ki hoče biti kao AP Vzhodna Slovenija), kjer bi videli integracijo javnega prometa.
LPL
Re: Pozabljene proge na slovenskem
Glede enotnih vozovnic se popolnoma strinjam, "Verkehrsverbund Steiermark" je lep primer, kako se da različne vrste javnega prometa učinkovito povezati in celo lokalne proge vključiti v S-Bahn.
O ekonomski moči občin bi se pa dalo razpravljati - ekonomska moč gotovo ni nekaj, kar je od boga dano, ampak se jo doseže z dolgoročnim premišljenim razvojem, tudi na področju prometa. In če je Slovenija ena sama regija, potem bi npr. Švica glede na njeno velikost morala imeti samo dve. Pa ima 26 kantonov, in skoraj vsak ima svojo železniško družbo.
Da pa se spet malo približamo temi o pozabljenih progah - če bi pri nas znali z železnicami delati kot v Švici ali vsaj Avstriji, bi bilo pozabljenih prog najbrž precej manj.
O ekonomski moči občin bi se pa dalo razpravljati - ekonomska moč gotovo ni nekaj, kar je od boga dano, ampak se jo doseže z dolgoročnim premišljenim razvojem, tudi na področju prometa. In če je Slovenija ena sama regija, potem bi npr. Švica glede na njeno velikost morala imeti samo dve. Pa ima 26 kantonov, in skoraj vsak ima svojo železniško družbo.
Da pa se spet malo približamo temi o pozabljenih progah - če bi pri nas znali z železnicami delati kot v Švici ali vsaj Avstriji, bi bilo pozabljenih prog najbrž precej manj.
Tako počasi se prebujamo ...