Znani Slovenci, ki so se ukvarjali z železnicami

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Znani Slovenci, ki so se ukvarjali z železnicami

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ne moremo za vsakega odpreti posebne teme, ker se nam število tem povečuje in jih je potem težko najti, glede na to, da je brskalnik po forumu slab. Pa ni slab samo na našem forumu ampak tudi po drugih....


Viljem Polak

Slika

rojen 7.4.1843 v Tržiču, umrl 29.3.1908 v Ljubljani

V Slovenskih novicah je lani izšel članek o Viljemu Polaku, ki ga je napisal Primož Hieng: Inženir je bogato razveselil Tržičane

Viljem Polak je bil narodno zaveden, ko pa je s pridnim delom postal premožen, je to znal deliti z drugimi.

Viljem Polak se je rodil 7. aprila 1843 v Tržiču kot 10. izmed 13 otrok Gašperja Pollaka, barvarskega mojstra in tovarnarja kotenine, ter njegove žene Franje, rojene Napret. Osnovno šolo je obiskoval v Tržiču, realko pa je končal v Ljubljani in nato še v Bratislavi. Tehniko je študiral na Dunaju in v Zürichu. Bil je izjemno marljiv in vesten, saj je vse izpite opravil z odličnim uspehom. Postal je gradbeni inženir. Najprej je služboval pri avstrijskih državnih železnicah in med letoma 1868 do 1871 načrtoval železniške proge v Zgornji Avstriji, na Štajerskem, v Primorju in Dalmaciji. Leta 1875 je vodil gradnjo prog med Splitom in Kninom ter Splitom in Šibenikom.

Leta 1880 je zapustil državno službo in najprej kot zasebni podjetnik skupaj z neko francosko družbo prevzel gradnjo proge Beograd-Niš, pozneje pa je na južnem Tirolskem reguliral Nadižo ter gradil železnice in ceste. V Mali Aziji je vodil dela pri anatolskih železnicah, med zadnjimi deli pa je gradil 3360 metrov dolg predor med postajama Thalwil in Zug v Švici.

Leta 1895 se je s precejšnjim premoženjem in bogatimi izkušnjami vrnil v domovino. Najprej je živel v Tržiču, pozneje pa se je preselil v Ljubljano, kjer je umrl 29. marca 1908. Pokopan je v rodbinski grobnici v Tržiču.


Drzno zaveden

Polaka je odlikovala globoka narodna zavest. Že v realki je kot materni jezik prijavil slovenščino in tudi svoj priimek je – doma in tujem – dosledno pisal z enim l, čeprav so vsi njegovi sorodniki obdržali staro pisavo z dvema. Kot pravi profesor Albert Struna v knjigi Naši znameniti tehniki je ta, po sodobnih merilih nekoliko manj pomembna podrobnost, v takratnih monarhičnih časih spadala med samosvoje drznosti in je bila na nemških šolah, kakršna je bila realka v Ljubljani, povod za neprestano zbadanje in razne nevšečnosti ob še tako neznatni priložnosti.

Tudi pozneje se je Viljem Polak v Tržiču dvakrat odločno izkazal za zavednega Slovenca, saj se nemštvo takrat ni širilo samo čez Dravo, ampak tudi čez Karavanke, zaradi česar je bil Tržič močna nemškutarska postojanka.


Fran Maselj Podlimbarski, slovenski častnik in pisatelj, je spomine na tržiškega inženirja in graditelja objavil v zapisu Spomini na Viljema Polaka, ki je izšel v Koledarju družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1909. Podlimbarski, ki je 1892. živel v Trentu, je v družbi še dveh Slovencev, vojaškega kurata Jakliča in poštnega kontrolorja Kodra, presedel marsikatero veselo uro v romantični in vinorodni okolici mesta ter z njima razdiral »pametne in rodoljubne besede«. Ta trojica, ki so jo imenovali kar Zjedinjena Slovenija, se je močno razveselila prihoda inženirja Polaka, ki je 30 kilometrov od Trenta gradil železniško progo. Želja po pogovorih o domačih krajih je bila tako močna, da je bila družba vesela tudi vsakega kočevskega krošnjarja. Toda Polak, zaposlen in resen človek, ni zahajal v gostilniško družbo. Zapisek Podlimbarskega ga omenja tudi kot svojevrstnega delavnega moža s trdno začrtanimi cilji, med drugim vrniti se v domovino, ker ji je namenil sadove vsega življenjskega truda.


Oporoka za Tržič

Albert Struna poudarja, da je Viljem Polak ponesel ime slovenskega znanja v širni svet. Plemeniti značaj je izkazoval s tem, da ga tuji svet kljub priznanjem za vzorno službovanje, uspehom, doseženemu bogastvu ni pritegnil niti pokvaril. Vselej in povsod je ostal zvest svojemu rodu in najožji domovini.

Živel je precej odmaknjeno, saj se v javnosti ni rad pojavljal, zato je tudi odklonil kandidaturo v ljubljanski občinski svet, ki so mu jo ponudili. Namesto tega se je raje zanimal za vsa slovenska prizadevanja ter radodarno podpiral narodna društva in fonde. Sprožil je tudi zamisel, naj se v Ljubljani sezida slovenski dijaški dom. Redno se je udeleževal vseh volilnih bojev za slovenski Tržič, pokupil je tudi velik del delnic za tržiški Narodni dom in nekaj časa deloval pri Tržiški posojilnici. Kot nasprotnik raznarodovalne politike je zagovarjal načelo radikalne narodne osamosvojitve s svojimi močmi.

Svoje odločno narodno in človekoljubno prepričanje je potrdil še v oporoki 6. februarja 1908, v kateri je namenil okoli 300.000 kron za razne narodne in socialne namene. Velike zneske je daroval tržiški šoli, in sicer 3000 kron, tržiškemu Sokolu in Slovenskemu bralnemu društvu v Tržiču prav tako 3000, dijaški kuhinji v Kranju 6000, ustanovam Inženir I in Inženir II za slovenske dijake višjih šol 15.000, zavetišču za tržiške reveže 42.500, povrhu pa še 3000 kron za hrano in obleko ubogim tržiškim hiralcem, Družbi svetega Cirila in Metoda pa preostalo premično imetje, ki je bilo ocenjeno na 190.187 kron. To je bila prva velika donacija, ki jo je prejela Družba svetega Cirila in Metoda.

Tržičani so 1954. na njegovo rojstno hišo vzidali spominsko ploščo, da bi poznejšim rodovom ostal ohranjen spomin na moža – velikega rodoljuba in zaslužnega narodnjaka, ki bo kot svetal vzor narodne zavednosti in nesebične ljubezni do pomoči potrebnih z zlatimi črkami zapisano med redkimi slovenskimi meceni v tem kraju.

Glej še:

http://www.gorenjci.si/osebe/polak-viljem/852/" onclick="window.open(this.href);return false;


http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi445697/" onclick="window.open(this.href);return false;


http://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_ ... 3_1908.xml" onclick="window.open(this.href);return false;
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Znani Slovenci, ki so se ukvarjali z železnicami

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,
sem se moral hitro obrniti, ker že čaka drug prispevek...

Še zapis o Polaku v knjigi Alberta Strune, Ljubljana 1966

Slika


Slika


Slika


Slika


Še ena fotka s podpisom...

Slika



Da ne iščete naokoli...Podlimbarski o Polaku


Slika

Slika

Slika

Slika






Posebej povdarjam njegovo zavednost. V Tržiču verjetno ni bilo lahko biti zaveden Slovenec. Izredno slabo izkušnjo imamo Slovenci z nekom, katerega rod tudi izhaja iz Tržiča...ja, prav ne paše v to temo, da bi zapisal njegovo rodbino. Končal je kot nacist in vojni zločinec.


Lep pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
tamtam
Vajenec
Vajenec
Prispevkov: 22
Pridružen: 16.01.2016, 12:39

Re: Znani Slovenci, ki so se ukvarjali z železnicami

Odgovor Napisal/-a tamtam »

dr. Tadej Brate
Nekaj njegovih del o železnicah:
Zgodovinske posebnosti slovenskih tirov - Slovenija in Evropa https://www.youtube.com/watch?v=neMKZ1Qtv0M
Gozdne železnice na Slovenskem
Lokomotive Bohinjske železnice
Die Dampflokomotiven Jugoslawiens
Ljubljanski tramvaj - včeraj-danes-jutri.1997
Tehniški spomeniki Slovenije
Ljubljanski tramvaj (1990)
Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani (2005)
Ljubljanski javni promet v slikah (2008)
Slovenske muzejske lokomotive. (2004)
Parenzana - železnica za vse čase, (2007)
The Steam Locomotives of Yugoslavia, (1971)
Tramvaj pripoveduje, (2001)
Sto let Kočevske železnice, (1993)
Pozabljena železnica (2007)
Borovniški viadukt, (2oo7)
Zadnje parne lokomotive na Slovenskem, (2006)
Zgodovina Slovenskih železnic na razglednicah, (2013)
Interni transport premogovnika v Kočevju, (2005)
Gradnja in promet na kamniški progi (1991)
Tramvaj - iz preteklosti v bodočnost (2013)
Odgovori