Sarajevski atentat (28.6.1914)

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Sarajevski atentat (28.6.1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:39300



Pozdravljeni,

ko sem iskal jedilnik za zadnjo večerjo, sem naletel na strokovni članek:

OD TRSTA DO SARAJEVA IN NAZAJ: DINASTIČNA LOJALNOST IN NACIONALNA PRIPADNOST V HABSBURŠKEM TRSTU NA PREDVEČER PRVE SVETOVNE VOJNE
Avtor: Borut KLABJAN, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče
Objavljeno v: ACTA HISTRIAE • 21 • 2013 • 4

Popolnoma jasno mi je, da je v tem članku za avtorja sam atentat in ostali detajli postranska stvar. Zanimale so ga lokalne zadeve v Trstu in okolici.

"Članek analizira posledice sarajevskega atentata na habsburškega nadvojvodo Franca Ferdinanda leta 1914 na območju Avstrijskega primorja. Posveča se predvsem
preučitvi reakcij, ki jih je dogodek sprožil v Trstu. Podrobneje analizira prehod trupel Franca Ferdinanda in soproge Zofije prek Trsta, potek tamkajšnjih žalnih slovesnosti,
a tudi razne oblike protestov ter etničnih napetosti, ki sta jih atentat in kasnejša vojna napoved sprožila v mestu."

Kljub temu pa mora pisec takega članka poznati vsaj osnovne podatke in ne more enega podatka v članku vezati samo na eno novinarsko vestičko. Poleg tega je v Literaturi, ki je dodana k članku ogromno literature, iz katere se tudi da izvedeti pravilen podatek.

Zakaj torej gre?

V članku piše dr.Klabjan:

"Tržačani so le nekaj dni prej pozdravili par ob odhodu proti Sarajevu, saj sta se prestolonaslednik in njegova žena prav v Trstu vkrcala na ladjo Viribus Unitis, od koder sta 24. junija odplula v smeri proti dalmatinski obali in nato nadaljevala pot proti središču Bosne. Prav gotovo si ni nihče predstavljal, da se bosta teden kasneje vrnila v pogrebnem sprevodu. Vse veselice, koncerti in gledališke predstave v mestu so bile prekinjene. Trst se je »ves odel v žalost« (Anžič Klemenčič, 1914, 23).8
Opomba 8: Zahvaljujem se Petri Svoljšak za podatek o avtorici brošure, Ivanki Anžič Klemenčič, sodelavki Edinosti in urednici Slovenke, ki je kratko po sarajevskem atentatu izdala omenjeno publikacijo.
Anžič Klemenčič, I. (1914): Zločin v Sarajevu. Tragična smrt prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberg. Ljubljana, Katoliška Bukvarna

Kaj lahko rečem? To z rdečim sem obarval jaz. Ker je napačno! Postavil sem se v vlogo :pamet :wink: :lol: :lol:
V omenjeni knjižici Ivanke Klemenčič nikjer ne piše, da so Tržačani pozdravili par ob odhodu proti Sarajevu.

Edino kar piše in je malo zavajujoče:

" Na poti v Bosno ga je spremljala njegova zvesta, ljubeča gospa soproga, vojvodinja Zofija Hohenberg.
....
...
V nedeljo, 28. junija, ob 9. uri 50 minut dopoldne sta prestolonaslednik in gospa soproga dospela z dvornim vlakom v Sarajevo, kjer jima je bil pripravljen slovesen sprejem."



Dobro, to je lahko zavajujoče za tistega, ki prvič sliši za sarajevski atentat, ki ne ve, da so bili manevri in da jih je nadzoroval nadvojvoda Ferdinand.

Za izšolanega zgodovinarja pač to ne more biti zavajujoče. Preveriti mora vse novinarske zapise, jih primerjati z arhivskimi zapisi in šele potem lahko pride do logičnega zaključka. Ali pa kupi eno solidno knjigo o atentatu v Sarajevu, ki jih mrgoli na tržišču.

Pa vendar je dodal k novinarskemu zapisu svoj dodatek (da sta skupaj odpotovala iz Trsta proti Sarajevu), ki pa je totalno napačen. Ve se, da je Sofija/Zofija potovala preko Budimpešte v Ilidžo (Banja).
Glede na to, da sta živela v morganatskem zakonu, Zofija pač ni imela pravice voziti se z vojaškimi ladjami. Izjema je bila pač pri povratku iz Sarajeva, ko je bil izvršen prevoz krst s cesarskim dovoljenjem.

Slika
mapa iz: Margarita Emmanuelli: The Murder of Franz Ferdinand and wife: An Executive Protection Assessment; link: http://www.slideshare.net/MargaritaEmma ... ation-1914
Zofijina pot je vrisana shematično, da se ve, da nista potovala skupaj

Torej je potrebno biti pri pisanju o sarajevskem atentatu zelo previden: MMG se ti dogodi zdrs :bord :pamet

Tudi profesionalcem. Kar pa smo videli že na začetku te teme, ko se je to zgodilo na drugem detajlu: fotografiji kolodvora Tarčin in ne Sarajeva ali Ilidže (Banja).


Se pravi, da bomo odslej še bolj previdni #-o

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Sarajevski atentat (28.6.1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

nadaljujmo tam, kjer smo se zaustavili in ne iščimo dlake v jajcu po magisterijih in doktoratih!

Delujmo pozitivno!

Torej, zaustavili smo se pred jedilnikom "zadnje večerje v Ilidži (Banja)".

Originali menijev se preprodajajo po avkcijah po 1000 € in več.

Nam ponuja meni Vladimir Dedijer v knjigi Sarajevo 1914.

Poglejmo kaj piše, da vidimo, ali je imel v rokah "ta pravi " meni:

Slika


Poglejmo na naš sedežni red: piše 41 gostov.

Torej se ujema: Dedijerjevih več kot 40 sarajevskih dostojanstvenikov je sicer malo pretirana številka, verjetno je mislil, da več kot 40 gostov.
Napaka je lahko nastala tudi pri prevodu. Ker nimam pri roki originalnega izvoda v angleščini (oziroma se ne želim regoistrirati pri ponudniku zastonj "downloada") dajmo to zanemariti in vzamimo ta meni kot "ta pravi".
Mi gredo pa te raznorazne napake vsepovčez pri novinarjih, avtorjih, magistrih in doktorjih počasi na živce....


Meni: končno Slika Slika

Slika

Opomba 2 na koncu teksta: Dedijer je napisal, kje v Vojnem arhivu na Dunaju (Kriegsarchiv) je našel ta meni. Naslov je predlolg za prepisovanje, mu verjamem.


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Sarajevski atentat (28.6.1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

STIB se je začudil, koliko cerkvenih mož je bilo povabljenih na "zadnjo večerjo v Ilidži"...

Imamo možnost vpogleda v zaupno Ferdinandovo listo: Kdo je kdo :?: na večeji.

Strogo zaupno vendar dosegljivo. To je prva svetovna vojna dosegljiva v tujih arhivih. Druga svetovna vojna v slovenskih arhivih ni dosegljiva. TOP SECRET! :roll: :roll:

Torej popis po sedežnem redu:

Slika


4 pater Mihačević
Frančiškanski provincial pater Laurentius Mihačević: Bosanec, govori srbsko-hrvaško, italijansko, vodil je provincialni ordinariat v Albaniji in bil leta 1906 v deputaciji albanskih predstavnikov cerkve v Dubrovniku, ko je bil predstavljen njegovi visokosti (Ferdinandu); zanesljiv za vlado

32 nadškof Letica
srbski ortodoksni metropollit ekscelenca nadškof Eugen Letica; izhaja iz Zgornje Hrvaške, govori nemško; predno se je odločil za cerkveno službo je bil adjunkt na sodišču. S strani radikalnih Srbov je njegova podpora vladi osovražena.


se nadaljuje...

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Sarajevski atentat (28.6.1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:39600

Pozdravljeni,

da zaključimo z navajanjem podatkov.
Nikakor mi ni uspelo zbrati vseh podatkov za vse pri "zadnji večerji v Ilidži". Izgleda, da so se vmešale tajne službe in odstranile nekaj dosjejev (podbno kot pri nas UDB oz. UDV).

Celotna lista (kar je uspelo zbrati iz arhivov*):

4 pater Mihačević
Frančiškanski provincial pater Laurentius Mihačević: Bosanec, govori srbsko-hrvaško, italijansko, vodil je provincialni ordinariat v Albaniji in bil leta 1906 v deputaciji albanskih predstavnikov cerkve v Dubrovniku, ko je bil predstavljen njegovi visokosti (Ferdinandu); zanesljiv za vlado


32 nadškof Letica

srbski ortodoksni metropollit ekscelenca nadškof Eugen Letica; izhaja iz Zgornje Hrvaške, govori nemško; predno se je odločil za cerkveno službo je bil adjunkt na sodišču. S strani radikalnih Srbov je njegova podpora vladi osovražena.

12 Reis-ül-Ulema eff. Čaušević
Bosanec, govori srbsko-hrvatsko, od marca 1914 na tem položaju, s strani kalifa je v islamskem svetu dobil visok naziv Molah iz Meke in Medine

37 rabin dr. Levy
Rabin izraelitske občine, profesor religije, študiral na Dunaju, govori nemško

16 višji rabin dr. Weszel
Že dolga leta višji rabin izraelitske občine

29 namestnik deželnega glavarja dr. Nikola Mandić
Rojen v Travniku, doštudiral na Dunaju, od poletja 1908 je na vrhu gibanja za aneksijo BiH. Bil je večkrat predsednik in podpredsednik deželnega zbora. Zelo inteligenten in poln idej

33 sekcijski šef dr. Zurunić

Domačin, Srb, bil je preko 20 let na Dunaju pri skupnem finančnem ministrstvu, prišel v Sarajevo kot vodja gospodarskega oddelka, sedaj je sekcijki vodja administrativnega oddelka, intiligenten, velika delovna sila, zelo uporaben

28 sekcijski šef pl. Kussevich de Blacko(Kušević)

Sekcijski šef gradbenega oddelka. Bil je pogonski vodja cesarskih madžarskih državnih železnic v Szombathely-ju, kjer je bil predstavljen njegovi visokosti (Ferdinandu). Je veleposestnik in nečak umrlega hraškega politika Svetozarja pl. Kuševića, ki ga je obiskal cesar na njegovem posestvu in bil izredno zadovoljen. Posebno je strokovno uporaben za gradnjo železnic in obratovanje z njimi. Strokovnjak prvega ranga.

34 sekcijski šef pl. Prileszky

Brat direktorja dvornega gospodarstva pl. Prileszky-ja. Sekcijski šef finančnega oddelka .

13 sekcijski šef Paul
Secijski šef za kulturo in izobraževanje, Avstrijec, deluje na njegovem področju.

6 dvorni svetnik Frangeš
Hrvat, prej je bil profesor v Zagrebu, vodja gospodarskega oddelka, na področju kmetijstva je velika kapaciteta. Ker je hotel Bosna v deželnem erarju in spada pod njegov oddelek, vodi hotel na visokem nivoju.

27 vodja oddelka za sodstvo pl. Chmilewsky

Poljak, sposoben jurist

17 dvorni svetnik dr. Holländer

Poljak, od leta 1896 višji državni uradnik

3 dvorni svetnik Mrasek

Nemški Avstrijec, prej je bil v službi državnih železnic, direktor deželnih železnic. Posebne zasluge ima, da je v letih 1912 in 1913 izpeljal brez problema prevoze vojaških enot.

14 predsednik deželnega zbora dr. Bašagić
Govori nemško, izhaja iz prvih begovih družin v Hercegovini, deluje kot literat. Lojalen, kot predsednik deželnega zbora opravlja dobro delo, na žalost je malo lagoden

35 prvi podpredsednik Dimović
Južnomadžarski Srb, govori nemško, priznan advokat, osnoval je srbsko delovno frakcijo v deželnem zboru. Je lojalen, vendar zelo neurejenega duha, zato ni popolnoma zanesljiv

5 drugi podpredsednik dr. Sunarić
Bosanec, govori nemško, vodja frančiškanskega odseka pri katolikih, zato je nasprotnik nadškofa Stadlerja, priznan advokat, svaknamestnika deželnega glavarja dr. Mandića, lojalen

26 župan Sarajeva efendija Čurčić

Govori nemško, eden prvih muslimanov, ki je dosegel naziv rezervnega oficirja. Brez posebnega pomena.

15 namestnik župana Sarajeva Damjanović
Govori nemško, miren, srbski trgovec, dobro sprejet pri svojih in drugih veroizpovedih

36 namestnik župana pl. Vancaš
Govori nemško, naturaliziran Bosanec, zgradil je katedralo v Sarajevu


* = vsi podatki iz knjig Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Sarajevski atentat (28.6.1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:39800

Pozdravljeni,

napočil je čas, da zaključimo z zadnjo potjo FF+SH preko kolodvora Bistrik proti Metkoviću.



Če se samo spomnimo programa planiranega povratka dne 28.6.2014 preko kolodvora Bistrik:

Slika

Torej:

12:00: prihod v Konak
12:30: kosilo
14:00: odhod iz Konaka z avtomobili, mimo Careve džamije, Vojaškega inšpektorata in tkalnice preprog na kolodvor Bistrik, od tam pa z dvornim vlakom do Ilidže.
19:00: velika dvorna večerja
21:00: odhod iz Ilidže z dvornim vlakom (proti Metkoviću - prihod v Metković 29.6.1914 ob 05:00)


Zgodilo se je drugače: dvorni vlak je odpeljal posmrtne ostanke FF+SH s kolodvora Bistrik dne 29.6.2014 ob 19.10 uri, v Metković pa je prispel ob 06:00 dne 30.6.1914.
To pomeni, da je moral vlak nekje za nekaj ur prenočiti.


Ohranil se je tudi že vnaprej pripravljeni sedežni red ("Sitzliste") za veliko dvorno večerjo dne 28.6.1914 ob 19:00, ki jo potem ni bilo...

Slika

Vidimo, da je bila predvidena to bolj "vojaška" večerja predvsem oficirjev in ni bilo predvideno, da bi se je udeležila Sofija/Zofija Hohenberška.

No, s to večerjo ni bilo nič, ker je njegovo cesarsko in kraljevo visokost, nadvojvodo Franca Ferdinanda atentator Gavrilo Princip ustrelil 28.6.1914 okoli 10:50 ure, umrl pa je v konaku 28.6.1914 okoli 11. ure.


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Sarajevski atentat (28.6.1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,
toliko časa sem iskal ta jedilnik, da se je nabralo 53.665 ogledov :shock:
železocestnik napisal/-a:O:39200

Poglejmo torej sedežni red za "veliko večerjo", noč pred atentatom...


Jedilnik sem nekam založil, ga bo potrebno poiskati na netu :wink: :lol:


pozdrav
Darko

...našel se je po dolgem času jedilnik za "veliko večerjo" v noči pred atentatom (27.6.1914):

Slika


Za vsakega nekaj Slika Slika

PS: za tiste, ki imajo manjše težave s francoščini, dodajam Dedijerjev opis jedilnika:

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Sarajevski atentat (28.6.1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

fotografije Ulice Bistrik ni lahko najti...
železocestnik napisal/-a:O:38600

Pozdravljeni,

boti si z veseljem ogledujejo to temo in delajo copy-paste v svoje baze.

Vmes je prispela iz Sarajeva (Dule) preko Kanade (Milan) na forum zeljeznice.net fotografija sedanje Ulice Bistrik. Hvala obema.

To je sedaj dodatek k 100% potrditvi, da je sprevod res šel po Ulici Bistrik do kolodvora Bistrik.

Slika

Slika


Jasno je viden portal v hiši, skozi katerega je dostop v Franjevačko ulico.

pozdrav
Darko

V eni knjigi (kateri ?) je fotografija ulice Bistrik iz leta 1901...

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Sarajevski atentat (28.6.1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:106900

Pozdravljeni,

slika je izginila, zato je tudi iskati več ne morem, v kateri knjigi je bila :roll:

Se pa najdejo nove, tokrat na FB:

Slika
Fotografija po letu 1888.

Tkaonica ćilima= Teppichweberei
(tisti, ki ne vedo, kaj je to Weberei, vedo, kaj je to tkaonica, tista pa, ki ne vedo, kaj je to "tepih", vedo kaj je to ćilim :D :D

Za vsak slučaj, če kdo ne pozna nobenih od teh izrazov, dodajam fotko iz te "tovarne" iz Sarajeva iz leta 1910:

Slika



Še pripadajoči tekst Historijskega arhiva Sarajevo:

Historijski arhiv Sarajevo
06. november 2018 ·
Na današnji dan, 6. novembra 1918. godine, u Sarajevo je, na poziv Narodnog Vijeća SHS za Bosnu i Hercegovinu, ušla srbijanska vojska s vojvodom Stepom Stepanovićem na čelu.

Zbog straha od mogućeg zauzimanja BiH od strane italijanske vojske, Glavni odbor SHS-a za Bosnu i Hercegovinu se 4. novembra 1918. godine kod Višegrada sastao sa vojvodom Stepom Stepanovićem, komandantom 2. srbijanske armije. Na sastanku je odlučeno da srbijanska vojska uđe u BiH i "pobrine se za održavanje sigurnosti, reda i mira".

Izvještavajući Vrhovnu komandu srbijanske vojske 5. novembra 1918., Stepanović je formirao novi "Sarajevski odred" pod komandom pukovnika Živana Rankovića, a 6. novembra 1918. godine je taj odred zajedno sa jedinicama 2. armije srbijanske vojske ušao u Sarajevo.

Po ulasku u grad, oficire i vojnike srbijanske vojske pozdravili su reisu-l-ulema hadži Mehmed Džemaludin efendija Čaušević i povjerenik Narodnog vijeća SHS za BiH Vasilj Grđić.

Ulaskom srbijanske vojske u BiH nije spriječeno nasilje nad bosanskohercegovačkim muslimanima. Dolazak “srpske vlasti” u Bosnu i Hercegovinu su mnogi shvatili kao otvoreni poziv na pljačku, otimanje zemlje, progon i likvidaciju muslimana. Položaj muslimana postao je neizdrživ, o čemu su i u inostranstvo prodrli izvještaji, poput napisa francuskog novinara Charlesa Riveta, koji je prilikom boravka u Sarajevu februara 1919. razgovarao sa reisul-ulemom Čauševićem i taj razgovor objavio u pariškom listu “Le temps” 1. aprila iste godine.

Iznoseći podatke o stradanjima muslimana “prilikom svečanog stvaranja Jugoslavije”, kojoj su se oni “spremali služiti svom dušom”, Čaušević je naglasio, da “smo mi ipak Slaveni, ali Srbi odbijaju da nas smatraju takvim. Oni bosanske muslimane smatraju uljezima”. Na to je tadašnji ministar unutrašnjih poslova Svetozar Pribićević zahtijevao od predsjednika zemaljske vlade za BiH, Atanasija Šole da “diskretno” zatraži od Čauševića demant ove izjave pariškom novinaru, ili da mu u suprotnom uputi prijedlog za njegovo penzioniranje, na šta je Šola odgovorio da to nije moguće, jer su Čauševićevi navodi tačni - obzirom da se radilo o čovjeku koji je 1914. godine štitio Srbe od progona.

Na slici: Fotografija Bistričkog trga i zgrade Tkaonice ćilima u Sarajevu početkom XX. stoljeća, autora Františeka Topića. Ovaj trg je od 10. januara 1919. do 1945. godine, nosio naziv Rankovićev trg po generalu Živanu Rankoviću, komandantu jedinice srpske kraljevske vojske koja je ušla u Sarajevo niz ulicu Bistrik. Od perioda iza Drugog svjetskog rata do 1993. bio je Trg. 6. aprila, a od 1993. je Austrijski trg.

Današnja ulica Bistrik nosila je naziv Ulica 6. novembar. Iz Zbirke fotografija i razglednica Historijskog arhiva Sarajevo /ZFR-1893-1/

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 01.05.2022, 1:44, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Sarajevski atentat (28.6.1914)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdrav,

še vedno pa ne vemo točno, kje je bila posneta ta fotka...

https://nomad.ba/app/uploads/2020/12/ukosevu.jpg

Našla se je tudi s copy-paste-om tudi v wikipediji:

Slika

Na strani Nomad jo je uporabil Valerijan Žujo v članku z dne 25. decembra 2020 : Kad može Dedijer, zašto ne bi mogao Bogdanović!?
link: https://nomad.ba/zujo-kad-moze-dedijer

Bistvo članka je ugotavljanje napak v zvezi o poročanju o atentatu na Ferdinanda. Za njih še najde kakšno opravičilo...

Pri piscih knjig pa ni več opravičil.

Vsako napako poišče in napiše zraven, kaj je prav.

Prvi je na vrsti Dedijer...

V originalu:
"U nepregledu knjiga, eseja, članaka te raznovrsnih kompilacijskih pregleda koji se bave Sarajevskim atentatom, knjiga Vladimira Dedijera Sarajevo 1914 (Prosveta, Beograd 1966) slovi kao kapitalno djelo, kao svojevrsna biblija Sarajevskog atentata. Nema sumnje, po obuhvatu, elaboriranoj i citiranoj dokumentaciji, to jest do sada najbolji rad o tom svjetsko-historijskom događaju, njegovim uzrocima i posljedicama. Nevolja je u tome, što u literaturi ima puno citiranja, a malo primjera kritičkog čitanja ovog Dedijerovog djela. Između oštrijih kritičkih ocjena Dedijerovih historiografskih tekstova, izdvojio sam one koje su iznijeli dr Hrvoje Matković i Cvetko Đ. Popović.


Dr Hrvoje Matković, povodom Dedijerovog priloga djelu Istorija Jugoslavije (Ivan Božić, Sima Ćirković, Milorad Ekmečić, Vladimir Dedijer, Prosveta, Beograd 1973) pod naslovom: “Jugoslavija između centralizma i federalizma”, insistirajući da se sinteza mora temeljiti na provjerenoj faktografiji, napisao je:

Osnovna je pretpostavka za pisanje sintetičkog povijesnog teksta dobro poznavanje povijesne faktografije i prethodnih monografskih obrada parcijalnih komponenata razvoja.

Zahtjev za točnim činjeničnim podacima ne postavlja se samo radi vjerodostojne rekonstrukcije i točnog redoslijeda zbivanja, već i zato što točna rekonstrukcija zbivanja utječe na interpretaciju, pa greške u faktografiji mogu dovesti do izopačene slike povijesnih procesa i do neprihvatljivih tumačenja.

Ima, doduše, slučajeva kad pojedini podatak nije toliko bitan u nekom osebujnom zbivanju, ali to se može prihvatiti tek za analitičke tekstove, a nikako za sinteze. Sinteza se mora oslanjati na provjereni činjenični materijal, ona ga donosi u vrlo serioznom izboru da bi se argumentirale ocjene povijesnih procesa.

No, čini mi se da Dedijer nije o tome vodio mnogo računa, pa mu se dogodilo da relativno kratak sintetički tekst od svega šesnaest stranica sadrži nedopustivo mnogo faktografskih grešaka.



Cvetko Đ. Popović u knjizi: Oko Sarajevskog atentata ukazao je na čak pedesetak pogrešnih navoda u Dedijerovoj knjizi (opis događaja, datumi, potpisi ispod fotografija, zamjena imena… i bizaran propust, naime Gavrila Principa nema u indeksu imena!?).

Tom nizu dodajem i ove Dedijerove krive navode uz napomenu da to nije ni približno ukupan broj grešaka u knjizi o kojoj je riječ:

Dedijer piše:
Pošto je prisustvovao manevrima 15. i 16. armijskog korpusa u brdima jugozapadno od Sarajeva, glavnoga grada Bosne, nadvojvoda je doputovao u obližnju banju Ilidžu, gde ga je žena čekala. Ona je provodila vreme obilazeći crkve, manastire, sirotišta i lokalnu fabriku ćilima.

/stranica 23, 5. red odozgo/


Valerijan Žujo ga popravlja:

Vojvotkinja Sofija od Hohenberga, doputovala je na Ilidžu (iz Beča preko Budimpešte), u četvrtak 25. juna 1914. g. u 9 sati i 20 minuta. Nadvojvoda je iz Metkovića preko Mostara i Konjica doputovao na Ilidžu istog dana u 15.00 sati. Prema tome, niti je nadvojvoda 25. juna mogao prisustvovati manevrima, niti je vojvotkinja tog dana posjetila navedene ustanove. Nadvojvoda i vojvotkinja su se 25. juna oko 17.00 sati odvezli do Sarajeva i posjetili robnu kuću Eliasa Kabilja. Prema programu, nadvojvoda je tek sutradan, u petak, 26. juna sa Ilidžanske stanice otputovao na manevarsko područje specijalnom kompozicijom do stanice Ivan. Istog dana vojvotkinja je posjetila sirotišta, samostane, ćilimaru, etc…



Dedijer piše:
Sa stanice bi se zatim odvezli do obližnje kasarne.

/stranica 23, 15. red odozgo/

Valerijan Žujo ga popravlja:
Voz nije išao prvo do stanice (Stanica ilidžanskih vozova na Marijin dvoru), nego se zaustavio pred samim ulazom u Filipovića kasarnu, što je vidljivo na autentičnim fotografijama.

Bravo Žujo!


Dedijer piše:
U ruci je držala sklopljenu tamnu lepezu, dok je vojvoda nosio njen suncobran.

/stranica 25, 2. red odozgo/

Valerijan Žujo ga popravlja:
Nadvojvoda nije nosio vojvotkinjin suncobran. Dedijer je donio pogrešan zaključak površno pogledavši snimak načinjen nakon izlaska visokih gostiju iz voza pred ulazom u kasarnu. Već na sljedećem snimku vidljivo je da vojvotkinja korača jedan korak iza nadvojvode.

Bravo Žujo! Ko bi Dedijer vsaj fotografije pogledal...
Slika



Dalje piše Žujo tudi o tej fotografiji zgoraj:
Konačno, između pogrešno potpisanih fotografija u Dedijerovoj knjizi, izdvaja se ova koju smo stavili uz naslov. Dedijer je snimak nekog sprovoda koji se kretao kroz Ulicu Koševo, potpisao kao: Sprovod ubijenih u Sarajevu. Nakon atentata, obdukcije i balzamiranja, ubijeni su u zapečaćenim metalnim kovčezima, svako u posebnim mrtvačkim kolima firme “Concordia” prevezeni do stanice Bistrik. To će reći da nisu prelazili Miljacku i nikako se nisu mogli naći u Koševu. Sem toga, na fotografijama stvarnog sprovoda, luksuzna mrtvačka kola prekrivena su vijencima i svježim bijelim ljiljanima.

Slika

Se pravi, da smo se dokopali do konca naše raziskave. Na tej fotografiji je pogreb nekoga, ki gre po Ulici Koševo v Sarajevu, ki nima nobene povezave s sprevodom pokojnega Ferdinanda in Zofije do železniške postaje Bistrik.
In res, v slovenski izdaji knjige Vladimirja Dedijerja piše pri tej fotografiji: Mrtvaški sprevod v Sarajevu, pri tej v Ulici Bistrik pa piše: Mrtvački voz z rajnikoma v sprevodu skozi Sarajevo.

Slika

Obe fotografiji so Dedijerju preskrbeli v Mestnem muzeju Sarajevo. Podpise pod fotografijami pa je pisal sam.


V slovenski izdaji knjige Vladimirja Dedijerja: Sarajevo 1914 piše tudi:

"Na sarajevski železniški postaji ju je sprejel general Potiorek....
Po častnem pozdravu straže z orožjem je nadvojvoda sedel v enega od šestih v vrsto postavljenih avtomobilov....
Pregled in raporti v bližnjem vojaškem taborišču so bili hitro mimo. Tedaj je sprevod krenil proti Belediji, mestni hiši na Appelovem nabrežju."


Mislim, da si takšne napake Dedijer res ne bi smel privoščiti, če je res pregledoval toliko arhivov, kot jih navaja v knjigi.


Ja, predno nekaj napišeš, je potrebno preveriti...
Sicer se osmešiš. Vedno se najde nekdo, ki več ve, kaj je res in prav :pamet

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori