Dolfe napisal/-a:Vsakega normalnega vlagatelja na tujem zanima le dobiček. In švabi bodo prišli z namenom služit in ne zapravljat. Pozabite na stranske proge, muzejske eksponate, paro, ..........
Razen če se za te eksponate ne bo začela zanimati dražbena hiša Sotheby`s co.
Dolfe točno tako je. Vse se vrti okoli dobička. Ampak roko na srce je s tole našo infrastrukturo težko ustvarjat dobiček. Povprečna hitrost naših tovornih vlakov je cca. 26,5 km/h in poskušaj si predstavljat, če bi to hitrost zvišali vsaj na 40 km/h. Mislim, da bi se valjali v denarju . In to bo sposoben samo tuj vlagatelj z močnim interesom po dobičku kar DB tudi je.
Če stvar prepustimo toku, ki trenutno vlada se bo hitrost samo zmanševala in izguba naraščala. Vsaki vladi smo bili nebodigatreba in tako tudi tej čeprav so si nekateri obetali od te vlade nekaj več.
Torej samo spremembe nas rešijo in te spremembe nažalost lahko realizira samo tuj kapital pa če nam je to všeč ali ne.
Dolfe mislim, da se zate in zame ne bo kaj prida spremenilo. Eksploatiran boš maksimalno tako kot do sedaj.
Koper vabi ....press
marinc napisal/-a:Če pridejo nemci in se bo tovorni promet povečal, lahko pridejo spet zlati časi za bohinjko, bomo videli.
NI VARIANTE!!!
Bohinjka pade pod zaščito UNESCA (a ni blo to stokrat poudarjeno ob stoletnici?!?), da jo ja kdo ne bi slučajno posodobil..............
----------------------------------------------------------------------------------------------------
spomeniško varstvo, triglavski narodni park, unesco, zeleni, itd.........
hl
Zadnjič spremenil holding, dne 26.08.2007, 15:12, skupaj popravljeno 1 krat.
na tem forumu sem bolj tih, vendar me je ta tema privedla do tega, da moram napisati par vrstic.
Očitno je, da država razprodaja družinsko srebrnino, da bi krpala svoje nenehno nastajajoče proračunske luknje. In del te srebrnine, neglede na trenutno stanje, so tudi Slovenske železnice.
In ne delajte si utvar: tujec bo firmo kupil zato, da bo zaslužil. In do svojega zaslužka bo prišel brez kompromisov. Kar ne bo rentabilno, bo ukinjeno, vključno z ljudmi. In ne se veseliti modernizacije. ker če bo, bo izvedena v takšnem obsegu, kot bo v vitalnem interesu novega lastnika. In nič več. Sicer pa si oglejte primer hrvaškega Telekoma v tuji lasti in modernizacije na njihov način. Ob tem bo vse, kar bodo domači mezdni delavci zaslužili lepo odteklo v tujino, tu pa ne bo ostalo nič. In da ne bo izpadlo, da govorim na pamet: žal sem zaradi spleta okoliščin 7 let služil tujca, in to na vodilnem delovnem mestu. In ko mi je bilo vsega dovolj, sem dal odpoved, poslovno leto zaključil z nadpovprečnim uspehom, ter se zaklel, da hlapca ne bom igral nikoli več.
Kar je napisal Tono je kratko, jedernato in žal resnično in tega se je potrebno bati! In ne se veseliti, da bomo pod DB delali Slovenci za 1000 evrov, ampak bodo Nemci pripeljali Poljake, Slovake itd. kateri bodo delali za 300 evrov.
Moji komentarji na poslednje prispevke. Predstavljajo moja razmišljanja in niso mnenja nikogar drugega.
Najprej k razprodaji »družinske srebrnine«. Izraz družinska srebrnina predstavlja naložbo denarja v »dobrih časih« v nekaj, kaj ima trajno vrednost in jo ohranja ne glede na okoliščine. Tradicionalno so to bile drage kovine ter dragi kamni, danes pa tudi priznana umetniška dela. Ko se prodaja to premoženje, je »družina« v resnični krizi.
Iz tega sledi, da SŽ niti slučajno ne predstavlja »družinske srebrnine«, vsaj v takšnem stanju, kot so danes, ne. Ne ohranjajo svoje vrednosti, temveč jo vztrajno zmanjšujejo, saj ustvarjajo izgubo. Ker pa je lastnik SŽ slovenska država, predstavlja izguba SŽ del »proračunske luknje«. Če država ni sposobna sanirati stanja in narediti svoje firme uspešne. Glede na preteklost v samostojni Sloveniji ni videti, da se Vlada (bolj pravilno: vlade) sploh resno trudi kaj premakniti na SŽ. Če je temu tako, potem je potrebno tako firmo prodati, pa za 1€, če ne gre drugače. Tisti, ki se ob tem zgražate, obstaja tudi bolj črn scenarij. Neozdravljivo »bolne« firme gredo v stečaj, v likvidacijo…..
Razumem, vse nas (da, nas!!! Če mi bilo za železnice vseeno, potem tega najbrž ne bi pisal in tudi ne bi bil član tega foruma), da je boleča misel, da bi pa »naše« železnice lahko prevzeli tujci. Ampak stokanje, kako bo tujec pobral ves dobiček (da ga lahko pobira, ga je potrebno najprej ustvarjati, česar pa SŽ sedaj niso sposobne), kako bo pripeljal tujo delovno silo itd…še ne vsebujejo nobenih smernic za drugačno rešitev.
Torej, če si kdo predstavlja, kako železnico narediti konkurenčno drugače, naj to, prosim, konkretno napiše.
Pa poglejmo, kaj kvantitativno pomeni (malo se bomo igrali s številkami), če se odločimo, da »sami« rešimo železnice. Pri tem izhajajmo iz naslednjih izhodišč:
1. Ocenjena potrebna sredstva za modernizacijo omrežja so 9 milijard € (ali 9.000.000.000€) - sredstva, ki so potrebna,da (p)ostanemo konkurenčni.
2. Ocenimo trajanje vlaganja zgoraj navedenih potrebnih sredstev na 10 let (za osvežitev spomina: Koralmbahn+Pontebbana bosta načeloma gotovi 2018-tega leta!)
3. Število državljanov Slovenije znaša 2.009.245 (ocena za Julij 2007)
4. Število delovno aktivnih državljanov Slovenije znaša 856.151 (ocena za Julij 2007)
5. Število zaposlenih na SŽ po uspešni sanaciji znaša 8.000 ljudi
Pa poglejmo številke, če se Slovenija opre na lastne sile in se »zadolži« pri svojih prebivalcih:
9.000.000.000€/2.009.245prebivalcev=4.479,30€/prebivalca
Če to razdelimo na 10 let, bi letno vzeli prebivalcu 447,93€ (kar na prvi pogled ni tako veliko, vendar dejansko cifra ni mala)
Ker pa »svež denar« za povračilo dejansko ustvarja samo delovno aktivno prebivalstvo, je izračun malce drugačen:
9.000.000.000€/856.151prebivalcev=10.512,16€/prebivalca
Če to razdelimo na 10 let, bi letno vzeli prebivalcu 1.051,22€ (to je že ogromno)
Ta izračun je bolj grob, saj ne upošteva demografskih trendov (vedno manj prebivalstva, še posebej aktivnega)
In sedaj, ko smo železnice s temi 9 milijard € uspešno sanirali in dobili dobičkonosno podjetje, bo le-to, kot vsako normalno podjetje, povrnilo ves dolg, recimo v 25-tih letih. To pomeni, da bo vsako leto potrebno vrniti 45.000,00€ na zaposlenega (ob predpostavki, da bodo SŽ še vedno imele 8000 zaposlenih). In to ob vseh rednih stroških poslovanja. Če si bomo denar izposodili pri bankah, je potrebno k temu prišteti še obresti, stroške zavarovanja…..
Tako, toliko o številkah. Lahko pa se tudi sami poigrate z njimi, saj ni težko….
Drugo je tisto pisanje, da bo tuj lastnik takoj ukinil vse tisto, kar zanj ni dobičkonosno (stranske proge, potniški promet…). Dober gospodar bo to naredil, kot zadnji ukrep. Še prej bo takšne dele poslovanja skušal prodati ali celo prepustiti drugim, ki se na omenjenih področjih bolje znajdejo od njega in tam vidijo interes, Tako je DB svoje posle na stranskih progah prodal interesentom in danes v Nemčiji obstaja cela vrsta železniških firm lokalnega značaja. Podobno je tudi v Avstriji…..
Sedaj pa še moja zgodba o »hlapčevanju«. Sam sem začel v eni od velikih mariborskih firm, kjer sem kmalu po osamosvojitvi Slovenije doživel stečaj. Pred tem pa nisem nikoli vedel, kdaj bo plača oz koliko je bo, ali bomo dobili kakšne bode ipd…Po stečaju sem se zaposlil v eni mladi »perspektivni« firmi z mladim, dinamičnim lastnikom. Problem je bil v tem, da ta lastnik ni točno vedel, kaj sploh želi doseči s svojo firmo. Vedel je edino to, da morajo vsi njegovi zaposleni nositi obleke in kravate, pa če sekire padajo. Plača pa je bila »po privatniško«, torej zajamčen OD na TR, ostalo pa na roko (variabilni del). Po samo petnajstih mesecih sem dobil povabilo od takrat že tuje firme iz Savinjske doline, danes bolj poznane, kot B/S/H (takrat smo se imenovali še MGA – Mali Gospodinjski Aparati). Tukaj pa se mi je prikazala Marija. Plača za prvih deset dni je bila večja, kot za celi mesec pri prejšnjem delodajalcu, plača je bila točno na datum, potni stroški so bili plačani, kot se zagre, nadure so se redno izplačevale in pa kar je najpomembneje, delodajalec je točno vedel, za kaj me je najel. Za nameček pa je še del razvoja v Nemčiji zaprl in ga prenesel v Slovenijo, kjer je še danes. Pa ko sem začel tam, je tam stala ena proizvodna hala, v roku par let se je postavila druga, danes pa gradijo tretjo… Ja, pa nobenih Čehov, Slovakov ali Romunov niso pripeljali, tam so poleg Slovencev še kakšni trije - štirje Nemci in to je to. Pa dosti o tem, to je že krepko »off topic«
Skratka, naj bo lastnik domačin ali tujec, pri vsakem lahko naletiš na takšen ali drugačen odnos, namen…..in izkušnjo….
Za zaključek, tisti poslednji Dolfetov link. ZATO JE POTREBNO PRODATI DRŽAVNE FIRME!!!
Moji komentarji na poslednje prispevke. Predstavljajo moja razmišljanja in niso mnenja nikogar drugega.
Najprej k razprodaji »družinske srebrnine«. Izraz družinska srebrnina predstavlja naložbo denarja v »dobrih časih« v nekaj, kaj ima trajno vrednost in jo ohranja ne glede na okoliščine. Tradicionalno so to bile drage kovine ter dragi kamni, danes pa tudi priznana umetniška dela. Ko se prodaja to premoženje, je »družina« v resnični krizi.
Iz tega sledi, da SŽ niti slučajno ne predstavlja »družinske srebrnine«, vsaj v takšnem stanju, kot so danes, ne. Ne ohranjajo svoje vrednosti, temveč jo vztrajno zmanjšujejo, saj ustvarjajo izgubo. Ker pa je lastnik SŽ slovenska država, predstavlja izguba SŽ del »proračunske luknje«. Če država ni sposobna sanirati stanja in narediti svoje firme uspešne. Glede na preteklost v samostojni Sloveniji ni videti, da se Vlada (bolj pravilno: vlade) sploh resno trudi kaj premakniti na SŽ. Če je temu tako, potem je potrebno tako firmo prodati, pa za 1€, če ne gre drugače. Tisti, ki se ob tem zgražate, obstaja tudi bolj črn scenarij. Neozdravljivo »bolne« firme gredo v stečaj, v likvidacijo…..
Razumem, vse nas (da, nas!!! Če mi bilo za železnice vseeno, potem tega najbrž ne bi pisal in tudi ne bi bil član tega foruma), da je boleča misel, da bi pa »naše« železnice lahko prevzeli tujci. Ampak stokanje, kako bo tujec pobral ves dobiček (da ga lahko pobira, ga je potrebno najprej ustvarjati, česar pa SŽ sedaj niso sposobne), kako bo pripeljal tujo delovno silo itd…še ne vsebujejo nobenih smernic za drugačno rešitev.
Torej, če si kdo predstavlja, kako železnico narediti konkurenčno drugače, naj to, prosim, konkretno napiše.
Pa poglejmo, kaj kvantitativno pomeni (malo se bomo igrali s številkami), če se odločimo, da »sami« rešimo železnice. Pri tem izhajajmo iz naslednjih izhodišč:
1. Ocenjena potrebna sredstva za modernizacijo omrežja so 9 milijard € (ali 9.000.000.000€) - sredstva, ki so potrebna,da (p)ostanemo konkurenčni.
2. Ocenimo trajanje vlaganja zgoraj navedenih potrebnih sredstev na 10 let (za osvežitev spomina: Koralmbahn+Pontebbana bosta načeloma gotovi 2018-tega leta!)
3. Število državljanov Slovenije znaša 2.009.245 (ocena za Julij 2007)
4. Število delovno aktivnih državljanov Slovenije znaša 856.151 (ocena za Julij 2007)
5. Število zaposlenih na SŽ po uspešni sanaciji znaša 8.000 ljudi
Pa poglejmo številke, če se Slovenija opre na lastne sile in se »zadolži« pri svojih prebivalcih:
9.000.000.000€/2.009.245prebivalcev=4.479,30€/prebivalca
Če to razdelimo na 10 let, bi letno vzeli prebivalcu 447,93€ (kar na prvi pogled ni tako veliko, vendar dejansko cifra ni mala)
Ker pa »svež denar« za povračilo dejansko ustvarja samo delovno aktivno prebivalstvo, je izračun malce drugačen:
9.000.000.000€/856.151prebivalcev=10.512,16€/prebivalca
Če to razdelimo na 10 let, bi letno vzeli prebivalcu 1.051,22€ (to je že ogromno)
Ta izračun je bolj grob, saj ne upošteva demografskih trendov (vedno manj prebivalstva, še posebej aktivnega)
In sedaj, ko smo železnice s temi 9 milijard € uspešno sanirali in dobili dobičkonosno podjetje, bo le-to, kot vsako normalno podjetje, povrnilo ves dolg, recimo v 25-tih letih. To pomeni, da bo vsako leto potrebno vrniti 45.000,00€ na zaposlenega (ob predpostavki, da bodo SŽ še vedno imele 8000 zaposlenih). In to ob vseh rednih stroških poslovanja. Če si bomo denar izposodili pri bankah, je potrebno k temu prišteti še obresti, stroške zavarovanja…..
Tako, toliko o številkah. Lahko pa se tudi sami poigrate z njimi, saj ni težko….
Drugo je tisto pisanje, da bo tuj lastnik takoj ukinil vse tisto, kar zanj ni dobičkonosno (stranske proge, potniški promet…). Dober gospodar bo to naredil, kot zadnji ukrep. Še prej bo takšne dele poslovanja skušal prodati ali celo prepustiti drugim, ki se na omenjenih področjih bolje znajdejo od njega in tam vidijo interes, Tako je DB svoje posle na stranskih progah prodal interesentom in danes v Nemčiji obstaja cela vrsta železniških firm lokalnega značaja. Podobno je tudi v Avstriji…..
Sedaj pa še moja zgodba o »hlapčevanju«. Sam sem začel v eni od velikih mariborskih firm, kjer sem kmalu po osamosvojitvi Slovenije doživel stečaj. Pred tem pa nisem nikoli vedel, kdaj bo plača oz koliko je bo, ali bomo dobili kakšne bode ipd…Po stečaju sem se zaposlil v eni mladi »perspektivni« firmi z mladim, dinamičnim lastnikom. Problem je bil v tem, da ta lastnik ni točno vedel, kaj sploh želi doseči s svojo firmo. Vedel je edino to, da morajo vsi njegovi zaposleni nositi obleke in kravate, pa če sekire padajo. Plača pa je bila »po privatniško«, torej zajamčen OD na TR, ostalo pa na roko (variabilni del). Po samo petnajstih mesecih sem dobil povabilo od takrat že tuje firme iz Savinjske doline, danes bolj poznane, kot B/S/H (takrat smo se imenovali še MGA – Mali Gospodinjski Aparati). Tukaj pa se mi je prikazala Marija. Plača za prvih deset dni je bila večja, kot za celi mesec pri prejšnjem delodajalcu, plača je bila točno na datum, potni stroški so bili plačani, kot se zagre, nadure so se redno izplačevale in pa kar je najpomembneje, delodajalec je točno vedel, za kaj me je najel. Za nameček pa je še del razvoja v Nemčiji zaprl in ga prenesel v Slovenijo, kjer je še danes. Pa ko sem začel tam, je tam stala ena proizvodna hala, v roku par let se je postavila druga, danes pa gradijo tretjo… Ja, pa nobenih Čehov, Slovakov ali Romunov niso pripeljali, tam so poleg Slovencev še kakšni trije - štirje Nemci in to je to. Pa dosti o tem, to je že krepko »off topic«
Skratka, naj bo lastnik domačin ali tujec, pri vsakem lahko naletiš na takšen ali drugačen odnos, namen…..in izkušnjo….
Za zaključek, tisti poslednji Dolfetov link. ZATO JE POTREBNO PRODATI DRŽAVNE FIRME!!!
Barbarpapa1,
bravo za trezno razmišljanje. Prodaja je sicer boleča stvar, vendar edina rešitev v dani situaciji. Kar se pa tiče starnskih prog in lokalnega prometa, pa bo verjetno še vedno subvencionirano s strani države.
Problem je le, kje najti "norca", ki bi vložil 9 Miljard € v obnovo. Mislim, da bo to v veliki meri še vedno na strani države.
Za logistični holding, predvsem pa za Luko Koper, naj bi se zanimali danski Maersk in avstrijske železnice, čez Alpe pa pogledujejo tudi Kitajci in Korejci
Deutsche Bahn (DB) nikakor ni edini, ki se zanima za naša logistična podjetja, pravijo naši viri. Ob tem dodajajo, da se je odstopljeni prometni minister Janez Božič z enim od njih, danskim Maerskom, tudi že sestal. Božič na naša vprašanja včeraj ni odgovoril, na ministrstvu za finance pa o tem ne vedo nič.
Luka Koper, ki jo vodi Robert Časar, po naših informacijah ne zanima samo Deutsche Bahna, temveč še kar nekaj drugi velikih svetovnih igralcev.
Za vstop v logistični holding v sestavi Slovenske železnice (SŽ), Luka Koper (LK) in Intereuropa se poleg DB zanimajo tudi danski Maersk, avstrijske železnice ter Kitajci in Korejci. Prvi so bili zato že v Sloveniji, lani pa jih je obiskal tudi Božič, trdijo dobro obveščeni. Po njihovih besedah zelo resno mislijo tudi Avstrijci, ki so za naša podjetja pripravljeni ponuditi celo več kot DB, zato že nestrpno čakajo na njihovo ponudbo.
Interes izkazal samo DB
"Vrata so odprta vsem podjetjem, ki imajo interes, vizijo in investicijski kapital. Kljub temu je za zdaj zanimanje za sodelovanje pokazal samo DB, drugi ne. Če pa ga kdo bo, ga bomo vsekakor sprejeli," so včeraj govorice komentirali na ministrstvu za finance (MF), medtem ko so na prometnem ministrstvu naša vprašanja spregledali, verjetno zaradi ministrovega odstopa. Na koncu so na MF še povedali, da se je Božič sicer lahko sestal z Maerskom, vendar oni tega ne vedo. Več o logističnem holdingu pišemo na 3. strani.
Če je več potencialnih kandidatov za prevzem SŽ in luke Koper, potem je to dobro, celo zelo dobro. Na ta način se zelo ojačijo pogajalske pozicije vlade, saj ji načeloma ni treba vzeti prve ponudbe, ki pride mimo, temveč lahko dejansko izbere najboljšega ponudnika (vsaj v teoriji je temu tako).
Toda če pogledamo zapisano, vidimo, da želijo vstop v logistični holding. Maersk je velik pomorski prevoznik in ga najverjetneje zanima predvsem pristanišče v Kopru. Podobno velja najverjetneje tudi za Kitajce (China COSCO je eden največjih ladjarjev v svetovnem merilu). Ampak tudi za te bo Koper zanimiv samo, če bo ustrezno podprt s transportnimi povezavami (železnica je tukaj daleč najpomembnejša). Malo drugače je pri DB-ju in ÖBB-ju. Za DB sem že zapisal, zakaj mislim, da ga zanima SŽ. Zelo podobne interese ima tudi ÖBB, s tem, da bi lahko poleg severnonemških dežel servisiral še Češko, Madžarsko in deloma Slovaško in Poljsko. Za oba operaterja pa je seveda potencialno zelo zanimiv X koridor, ki (na našo srečo) trenutno nima prave alternative. Samo osebno mislim, da ÖBB trenutno ne more svojih želja udejanjiti. Zakaj tako, pa bom obrazložil v naslednjem odstavku:
V tem trenutku in še kakšnih deset let v bodoče je ÖBB zapleten v velik investicijski ciklus (Koralmbahn), zato mislim, da trenutno niso sposobni nameniti kaj denarja za investicije v naše železniško omrežje, kaj šele 9 milijard € (ta vsota bi praktično nominalno podvojila njihove trenutne naložbe). Z nabavo večsistemskih lokomotiv so se že ustrezno opremili za čase, ko bo naše omrežje prosto dostopno za operaterje (te lokomotive potrebujejo tudi za vožnjo po Italiji, Madžarski in Češki). Se pa bojim, da bo tudi DB predvsem želel vzpostaviti čim hitreje povezavo s pontafelsko progo (Pontebanna) in tako zmanjšati vlaganje v Naše omrežje na minimum (glavnina bi šla verjetno v tem primeru na X koridor). Da bi pa naše železnice ostale povsem brez investicij, je malo verjetno. DB se zaveda, da rabi rezervo v primeru izpada pontafelske proge ali pa izrednega porasta prometa. Za primer izpada omenjene proge je ravno Bohinjka izredno zanimiva. To se je pokazalo po potresu v Furlaniji leta 1976, ko je bila takratna pontafelska proga za več mesecev neprevozna in je bila večina vlakov preusmerjena preko Gorice na Bohinjko in Jesenice v Avstrijo.
Se pravi, da je pravzaprav vse v rokah in pogajalskih sposobnostih naše vlade, da bo iztržila čim boljše pogoje za naše železniško omrežje.
Kot običajno, so zgoraj zapisane misli moje in ne odražajo mnenja koga drugega.
. In to bo sposoben samo tuj vlagatelj z močnim interesom po dobičku kar DB tudi je. 
