Postaja Vižmarje

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
541
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3417
Pridružen: 16.11.2005, 22:01

Re: Železniška postaja Vižmarje

OdgovorNapisal/-a 541 » 07.05.2008, 6:57

železocestnik napisal/-a:Zapornice se zaprejo, naslonim se na zapornico pri čuvajnici in čakam...
Prileti Siemens za Jesenice...


Če si se zares naslanjal na zapronico, bi te bilo treba najmanj pretepst. :twisted:
cokla
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 11453
Pridružen: 10.08.2007, 21:50
Kraj: ob levem bregu Save

Re: Železniška postaja Vižmarje

OdgovorNapisal/-a cokla » 07.05.2008, 8:25

541 napisal/-a:
železocestnik napisal/-a:Zapornice se zaprejo, naslonim se na zapornico pri čuvajnici in čakam...
Prileti Siemens za Jesenice...


Če si se zares naslanjal na zapronico, bi te bilo treba najmanj pretepst. :twisted:

In to z zapornico na katero je bil naslonjen. :D
Verjetno le na pogon naslonjen...
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?

Da bi videle, če je res !

( Regis Houser )
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

Re: ekskluzivno

OdgovorNapisal/-a holding » 07.05.2008, 14:19

železocestnik napisal/-a:Še nekaj konkretnih dokumentov, ki se jih ne da najti v učbenikih... :wink:

Objavljam kompletne zahtevane dokumente, ki so bili potrebni na mejnem prehodu Šentvid - Vižmarje konec leta 1944.

Nemci so se igrali mejo sami s seboj...na obeh straneh meje so bili nemci. Italijani so jo že popihali...

Nadomeščala sta jih je ravnatelj gospodarskega sveta za Ljubljansko pokrajino ter upravnik glavne carinarnice, ki je spadala pod šefa ljubljanske pokrajinske uprave...



Pozdrav :wink:


... :( ...Nemci imajo red pač "fabrički ugradjen"...

...v tem času sta bili sedanja Gorenjska in Štajerska (po nemških paragrafih) priključeni Nemčiji (Tretjemu rajhu)....in so v Muenchnu ali Berlinu ali Medvodah veljali isti paragrafi, tudi za karte za maslo in moko, ali pa za učni načrt v šoli, itd.....

...ostali del Slovenije pa je bil okupiran....kar je pravno vzeto popolnoma drugače....pa čeprav so bili okupatorji Nemci.....
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
.. :-k :-k :-k ...vsekakor pa je to (vsaj za mene) zelo zanimiva predstavitev......npr. "fitopatološkega certifikata", ipd., katarega na južni meji še vedno uporabljamo.....
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9304
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 07.05.2008, 15:59

Pri opisu železniške postaje ni bilo predvideno objavljanje dokumentov...
Fotografije sem posnel v pol ure. Res sem se naslonil na zapornico...

Zapornica EZA je močnejše konstrukcije in je namenjena predvsem za nadzor prometa na parkirnih prostorih, tovarniških dvoriščih, avtobusnih postajah, mejnih prehodih, šolah, itd. Sestavljena je iz jeklenega ohišja in vgrajenega reduktorja, trifaznega elektromotorja, jermenskega pogona in jermenic. Drog zapornice je načeloma iz jeklenih profilov, lahko pa tudi iz aluminijastih profilov. Drog zapornice je lahko dolg do 8 m, lahko je izdelan kot pregibni (zložljiv) ali pa ima vgrajeno mrežo spodaj ali zgoraj. Drog zapornice je lahko opremljen s stop znakom, svetlobno signalizacijo, odbojnimi stekli ali odbojno folijo. Zapornice so kvalitetno zaščitene s temeljno barvo, zaključni sloj pa je nanesen s suho prašnato barvo. Barva je lahko standardna ali pa jo določi kupec. Zaradi svoje konstrukcije je ta zapornica izredno trdna in trpežna, ima dolgo življenjsko dobo in ne zahteva posebnega vzdrževanja.

Naslonil sem se na jekleno ohišje....
Res pa je, da sem bil pri fotografiranju Siemensa malo neroden, ko sem se zavrtel, da ga slikam še "od zadaj", in sem z ritjo skrivil drog zapornice... :wink:

Tako, da sedaj izgleda zapornica takole:

Slika


Oprosti Tine za "obdelavo" fotke, je bilo nujno... :wink:
(glej post Tine Jarm: Nov tip zapornic...)

Še o dokumentih...
V začetku ni bilo predvideno skeniranje dokumentov.
Me veseli, da je za koga tudi to zanimivo...povezano je z zgodovino carine, ki je bila tudi na železniških postajah..
Važno je to, da le nisem skeniral "zastonj".
No, nazadnje jih lahko "sname" z neta še moderator (Dolfe), če se kdo pritoži... :wink:
Ampak malo šolanja vedno pride prav...tudi tistim, ki mislijo, da vedo vse... :roll:
Nazadnje moram priznati, da sem se tudi jaz nekaj naučil... :idea:

Sprovocirali ste me pa s "švelerji" do Kranjske Gore ali Planice, sem že pozabil...


Pozdrav
whistler
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 716
Pridružen: 31.05.2007, 19:19
Kraj: Gorenjska

OdgovorNapisal/-a whistler » 07.05.2008, 16:04

Kaj pa je narobe s @fackotovimi švelerji in glajzi do KRG?
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9304
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 07.05.2008, 17:07

Pravzaprav me je zjezila letnica 2027...do Brnika...in Kranja :cry:

"Švelerji" so mi pa prišli prav, da sem "vrinil" slovenski dokument iz časa WWII..... :wink:

Kako pa bo zgledala ta proga vzporedno z avtocesto:

Slika


Fotka je bila posneta nedavno tega med vožjo po avtocesti v Belgiji med Brusljem in mestom Liege.
Vlak je pripeljal, me prehitel in se odpeljal...vidi se še v daljavi...
Toliko da sem snel pokrovček iz objektiva.
Jaz sem vozil okoli 13o km/h...vlak pa....?

Še povečava iste fotografije, da se res vidi vlak...

Slika


Še vprašanje povezano z gorenjsko železnico: kdo ve, koliko časa so jo gradili? Kakšna mehanizacija je bila na voljo?
Opomba: vprašanje ni nagradno (smo le na Gorenjskem...)


Pozdrav
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 07.05.2008, 18:00

Po Švajgarjevi knjigi "Parna vleka na Slovenskem" se je odsek med Beljakom in Ljubljano gradil 6 let. Železnica se je gradila v privatni lasti KRB - Princ Rudolfova železnica. (Kaisser Rudolf Bahnn ali nekaj podobnega). Do Beljaka je bila sicer izgrajena že leta 1864. V Ljubljano pa je prišla preko Gorenjske, leta 1870.

O mehanizaciji pa po moje ni potrebno izgubljati besed, ker so bile na volje le človeške roke, krampi, lopate in še kakšna sestradana mrha, vprežena v voz.

lp
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Uporabniški avatar
facko
Vajenec
Vajenec
Prispevkov: 38
Pridružen: 01.05.2007, 8:11
Kraj: LJ.-Šentvid
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a facko » 07.05.2008, 19:05

whistler napisal/-a:Kaj pa je narobe s @fackotovimi švelerji in glajzi do KRG?


Nič ni narobe. Samo omenil sem da če ... ... ... bi jih kaj ostalo da jih položijo še do KG ... :applause ....

Se pa pozna da je postaja Vižmarje bila krajši čas pod nemško govorečo komando in nam kakšna "tehnično" nemška uide ... :m2

Da pa ne bom samo pisal, se spodobi ... in je pravično da dodam še kakšno slikco, posneto danes popoldne na "moji" postaji - LJ. - Vižmarje :train2

Slika
že nekaj dni je na "suhem" železniška kosilnica :kij menda naj bi kosila spet jutri ...

Slika
najmlajši "železničar" pri hiši pravi: ne ge [-X

Slika
menda se temu reče štuc ... in je zelo kratek ... nekaj metrov ...

Je zmanjkalo denarja ali pa ...

P.S.: slikce so tako-tako, kar se kvalitete tiče, povedo pa več kot črke ... =D>
541
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3417
Pridružen: 16.11.2005, 22:01

OdgovorNapisal/-a 541 » 07.05.2008, 19:20

facko napisal/-a:Slika
menda se temu reče štuc ... in je zelo kratek ... nekaj metrov ...

Je zmanjkalo denarja ali pa ...


Tak "štuc" je zelo uporaben. Če tir omogoča vlakovne vožnje, potem je možno postaviti prepeljevalno pot na progo ali pa v "štuc". Pri postavitvi v "štuc" se lahko takoj po sprostitvi uvozne kretnice že postavi (vlakovna) vozna pot po sosednjem tiru. Če "štuca" ne bi bilo, bi moral čakati, da se vlak ustavi. Če imaš dva takšna štuca, vsakega v svojo smer, lahko imaš sočasen uvoz dveh vlakov v postajo brez kakršnega koli ogrožanja. Če se spomniš npr. iztirjenja Brižite 010 v Rižani, je iztirila ravno na takšnem štucu; če štuca ne bi bilo, bi pripeljala na progo ...Hkrati daje ta kretnica, ko je postavljena v štuc, tudi bočno zaščito vlakom / premiku po sosednjem tiru. V bistvu je to tako edina prava bočna zaščita, rdeči premikalc je bolj tako - tako. ... Če daje bočno zaščito kretnica, premika v času vlakovnih voženj ni potrebno ustavljati, če jo daje premikalc, se mora premik ustaviti, ker na primer pobegli vagon ne ve, da se mora pri rdečem premikalcu ustaviti. Kretnica ga pa nič ne vpraša, samo pošlje ga v štuc. :lol:

MMG, tako so delali včasih. Ker pa za to rabiš kakšno kretnico več, danes raje enostavno naredijo 50 metrov daljši tir in je prav tako zagotovljena prepeljevalna pot vlaku ... :roll:

P.S.: V Ponikvi vzamemo za čas remonta desnega tira v najem malo rabljen štuc za tir 3 in zamenjamo pameten postajni NPr za nekoliko bolj neumnega. :noro
whistler
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 716
Pridružen: 31.05.2007, 19:19
Kraj: Gorenjska

OdgovorNapisal/-a whistler » 08.05.2008, 15:08

železocestnik napisal/-a:Pravzaprav me je zjezila letnica 2027...do Brnika...in Kranja :cry:


Deset let si zgrešil. Za obnovo proge Jesenice-Ljubljana se omenja letnica 2017.
Uporabniški avatar
RisPo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1023
Pridružen: 01.11.2006, 14:24

OdgovorNapisal/-a RisPo » 08.05.2008, 16:27

whistler napisal/-a:
železocestnik napisal/-a:Pravzaprav me je zjezila letnica 2027...do Brnika...in Kranja :cry:


Deset let si zgrešil. Za obnovo proge Jesenice-Ljubljana se omenja letnica 2017.


A po našem štetju :?: :lol: :lol: :lol:
Uporabniški avatar
Signal
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1778
Pridružen: 24.01.2008, 9:37
Kraj: Maribor - levi breg

OdgovorNapisal/-a Signal » 08.05.2008, 16:47

541 napisal/-a:
Tak "štuc" je zelo uporaben. Če tir omogoča vlakovne vožnje, potem je možno postaviti prepeljevalno pot na progo ali pa v "štuc". Pri postavitvi v "štuc" se lahko takoj po sprostitvi uvozne kretnice že postavi (vlakovna) vozna pot po sosednjem tiru. Če "štuca" ne bi bilo, bi moral čakati, da se vlak ustavi. Če imaš dva takšna štuca, vsakega v svojo smer, lahko imaš sočasen uvoz dveh vlakov v postajo brez kakršnega koli ogrožanja. Če se spomniš npr. iztirjenja Brižite 010 v Rižani, je iztirila ravno na takšnem štucu; če štuca ne bi bilo, bi pripeljala na progo ...Hkrati daje ta kretnica, ko je postavljena v štuc, tudi bočno zaščito vlakom / premiku po sosednjem tiru. V bistvu je to tako edina prava bočna zaščita, rdeči premikalc je bolj tako - tako. ... Če daje bočno zaščito kretnica, premika v času vlakovnih voženj ni potrebno ustavljati, če jo daje premikalc, se mora premik ustaviti, ker na primer pobegli vagon ne ve, da se mora pri rdečem premikalcu ustaviti. Kretnica ga pa nič ne vpraša, samo pošlje ga v štuc. :lol:

MMG, tako so delali včasih. Ker pa za to rabiš kakšno kretnico več, danes raje enostavno naredijo 50 metrov daljši tir in je prav tako zagotovljena prepeljevalna pot vlaku ...
. . .


MMG, je čelna zaščita tira 1 v Žirovnici (štuc 1b - glej) edini takšen primer na SLO ž. p.?

Lp Mirko
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

OdgovorNapisal/-a holding » 08.05.2008, 19:35

RisPo napisal/-a:
whistler napisal/-a:
železocestnik napisal/-a:Pravzaprav me je zjezila letnica 2027...do Brnika...in Kranja :cry:


Deset let si zgrešil. Za obnovo proge Jesenice-Ljubljana se omenja letnica 2017.


A po našem štetju :?: :lol: :lol: :lol:


.... :lol: ...glede na sredstva, ki jih je Zahod (beri - Švaba) zmetal za infrastrukturo čez Zahodni balkan v zadnjih petdesetih letih, bi morali do Gevgelije že nekaj časa biti ŠTIRJE tiri, 2 za ICE, 2 za ostali promet... :lol: :lol: :lol: ...
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
..kam vse je šel ta denar za časa bivše Juge.....???....ne bi :idea: ..
..kam vse bo šel za časa samostojne Slovenije...???...ne bi .. :idea: ..
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9304
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 08.05.2008, 21:15

železocestnik napisal/-a:Pravzaprav me je zjezila letnica 2027...do Brnika...in Kranja :cry:

Kako pa bo zgledala ta proga vzporedno z avtocesto:

Fotka je bila posneta nedavno tega med vožjo po avtocesti v Belgiji med Brusljem in mestom Liege.

Jaz sem vozil okoli 13o km/h...vlak pa mnogo hitreje

Slika


Še vprašanje povezano z gorenjsko železnico: kdo ve, koliko časa so jo gradili? Kakšna mehanizacija je bila na voljo?

Pozdrav



facko napisal/-a:
Pa še en citat - iz glasila Mestne občine LJ na str. 46: predvidena je tirna povezava z brniškim letališčem, ... ... ... potek nove gorenjske proge mimo Brnika v Kranj bo omogočil itd itd ... do leta 2027.

Verjetno bodo takrat kaj obnovili ali naredili na novo. Menda naj bi trasa potekala vzporedno z avtocesto ...


Letnico 2027 je napisal @ facko, jaz sem jo prepisal in dodal "vizijo" železnice ob avtocesti...iz Belgije (ni fotomontaža... :wink: )


Zamislite si poslovneža iz Pariza leta 2027, ki se bo pripeljal na Brnik v 1 uri , potem pa se bo peljal s taksijem najmanj toliko do Ljubljane...


Zavrtimo čas za 140 let! Nazaj!

Marca 1868 izdal komite(Comite), pripravljalni odbor za gradnjo "gorenjske " železnice spomenico (brošuro, tiskano na 23 straneh, izdano v samozaložbi na Dunaju /Wien/ z naslovom:

"Denkschrift über die projectirte Eisenbahn von Laibach bis Villach resp. Tarvis".

Iz te spomenice bom navedel samo predvideni čas gradnje.
Torej (prevedeno s pomočjo Franceta Tomšiča: Nemško-slovenski slovar...

" Pri predpostavki, da se bo izvajala gradnja na celotni progi naenkrat in z vso silo, potem se lahko zgradi železnica in da v obratovanje v dveh letih."

In kaj se je zgodilo :?:

Koncesijska odredba za progo Ljubljana-Trbiž je izšla 23. februarja 1869, izdana in razposlana pa je bila 8.aprila 1869.
Gradnjo je prevzelo podjetje Tomaž Brassey, bratje Klein in Karl Schwarz dne 20. septembra 1869.

Ljubljanske "Novice" so navedle, da so zasadili prvo lopato 1. aprila 1869 oziroma "takoj po žetvi v juliju".
Pomladi leta 1870 je na vsej progi delalo do 12.000 delavcev. Delali so v izmenah (tudi ponoči).
Preizkušnja proge je bila 26. in 27. oktobra 1870 :shock:

Uradna otvoritev javnega prometa je bila 14. decembra 1870 :!: :!: :!:

102,09 kilometra proge, 12 postaj...od Trbiža do Ljubljane :!:

Kaj pa smo se sposobni dogovoriti danes in narediti z vso silno mehanizacijo firm SCT, Primorje, Vegrad in še katerega :?:
In varčevati z energijo, ko se voziš z osebnim avtom več kot uro v Ljubljano in polovico časa motor avtomobila obratuje le za onesnaževanje okolice...in na koncu planeta :idea:

Podatki so iz člankov Jože Jenko: 90-letni jubilej gorenjske proge, Kronika

Pozdrav

PS: ali ima kdo kakšno staro razglednico postaje Vižmarje, da jo bomo primerjali s sedanjim stanjem...ali so imeli že takrat "rumplkamro" :?:
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9304
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 10.05.2008, 0:48

Še nekaj navedb o postaji Vižmarje iz članka Karola Rustje: Proge v knjigi: GORENJSKA : 1900 - 2000: knjiga gorenjske samozavesti, Kranj 1999!

" Med postajama Ljubljana-Šiška in Vižmarje so v prvih mesecih leta 1916 zgradili 1127 m dolgo postajo s 30 tiri in številnimi lesenimi barakami za vojake in skladišča. Tu so tudi sestavljali vlake proti fronti. Iz postaje Dravlje so zgradili še 4,9 km dolgo obvozno progo do dolenjske proge...

Kako mačehovski odnos do slovenskih, predvsem gorenjskih prog, je imel Beograd (ministrstvo za promet, Generalna direkcija JDŽ) med obema vojnama pove dejstvo, da so takoj po vojni razdrli vse tire na postaji Dravlje in Žabnica, nekaj tirov v Kranjski Gori in obvozno progo v Dravljah....

Po ustanovitvi meje (leta 1941) so vse gorenjske proge ostale na nemškem okupacijskem območju, toda brez medsebojne povezave, zato so nemudoma zgradili takoimenovano Obvozno progo iz Vižmarij in skozi Črnuče do Laz. Proga je bila dolga 18 km, prvi del do Črnuč je bil zgrajen leta 1942, do Laz pa leta 1943. Na ta način so povezali gorenjsko, kamniško in zasavsko progo. Ob tem so zgradili postajo Črnuče in zelo povečali postajo Vižmarje, kjer so zgradili barake za carino, obmejno policijo, železničarje in vodno postajo.

Prehod železniških vozil na mejnih prehodih (Vižmarje, Črnuče, Bohinjska Bistrica) je urejal začasni sporazum med Nemci in Italijani, ki so ga sklenili 4.novembra 1941 in ga 20.decembra 1941 v Nürnbergu dopolnili.

Novembra 1944 so progo začela napadati zavezniška letala. Od 11.novembra 1944 do konca marca 1945 so zavezniška letala izvedla 12 napadov.
Ob umiku je okupator 8. maja 1945 razstrelil železniški most čez Soro v Medvodah.

Domačini so bili takoj po vojni pripravljeni s prostovoljnim delom pomagati pri obnovi proge Vižmarje-Laze, nikakor pa pri njenem razdrtju. Progo so zato morali leta 1946 in 1947 demontirati vojni ujetniki, material pa so odpeljali v Bosno na gradbišče mladinske proge v Brćko. Ko je bila proga v celoti demontirana, so se odločili, da komaj demontirano progo obnovijo in podaljšajo še za 9 km in tako izdelajo obvoznico okrog Ljubljane. Ker so takrat potekale priprave na V. kongres KPJ, so progo imenovali Proga V. kongresa. Svečan začetek gradnje je bil 4, julija 1948, vendar so dela 1949 ustavili..."

Karol Rustja za progo Vižmarje; Šentvid-Laze navaja še nekaj podatkov:

dolžina proge: 18,035 km
otvoritev: 5.10.1942 do Črnuč
15.8.1943 do Laz
graditelj: nemške železnice v letih 1941 do 1943
promet ustavljen: 8.5.1945
razdrta proga: v letih 1945 do 1947


No, pa že spet vemo nekaj več...:wink:

Razstreljen most v Medvodah si lahko ogledate v postu: Gorenjska proga v bližini kraja Medvode.

http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... ht=medvode


Pozdrav

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 37 gostov