Jelenov viadukt

[Dolfe]

Res, da pod Jelenskim teče manjši potok, a si polet še superg ne zmočiš, če zbereš pravi kamen za gor stopit, itak ga pa preskočiš ...

ŽC, potrebno bo na novo o klasificirat Jelenov tinge-tinge. V zgornjem citatu je očiten dokaz, da spodaj teče voda. Torej je to Dolinski ali Jelenov most. Ni viadukt, temveč most, saj preči reko, oz. potoček.

Naj bo reka ali potoček, odgovor je jasen in v smislu: En las na glavi - je relativno malo. En las v juhi - je relativno veliko.

lp

[železocestnik]

Vztrajati je potrebno na viaduktu! Ne popuščajte fronte!

wikipedija je ZAKON

citat iz wikipedije:

Viadúkt je premostitvena konstrukcija, ki premošča dolino. Praviloma je enak kot most, vendar je pod mostom tekoča ali mirujoča voda (reka, morje, jezero), pod viaduktom pa je običajno suha dolina.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Viadukt


Če je v celi dolini pod viaduktom tudi reka, je še vedno viadukt, če poteka večina mostu po suhem
Ne mi mešati mostov z viadukti.
Luže se ne štejejo

Glede dolžinskih mer pa je en velik problem. Ne verjamem nobenemu nič več. Bomo sami izmerili obstoječe. Že grem v Bauhaus po meter.

Bi pa pričakoval, da forumaše bolj zanimajo volumske mere

Smo pa pred epohalnim odkritjem, kako so kmetje prodali Dolfetu premalo drv...

Noben kmet z drvmi me ne nategne več.

http://www.myheimat.de/pattensen/das-hi ... 94919.html

wikipedia: http://de.wikipedia.org/wiki/Klafter
Ein Klafter Holz entsprach einem Holzstapel mit einer Länge und Höhe von je einem Klafter, die Tiefe dieses Stapels entsprach der Länge der Holzscheite. Diese betrug meist 3 Fuß, also 0,5 Klafter. Das Volumen eines Klafters Scheitholz betrug also nur 0,5 Kubikklafter. Dies wiederum entsprach, je nach Gegend, 3-4 rm Holz (entspricht etwa 2-3 Festmetern.
In der Schweiz und im Werdenfelser Land entspricht ein Klafter Scheitholz 3 rm (= drei Ster, 3 m³) aufgeschichtetem Brennholz, üblicherweise sind die Scheite 1 m lang. 1 Klafter Brennholz entspricht etwa 2,2 Festmetern.

Nam bo

Pozdrav

Dolfe, kaj za ene klaftre pa imaš to?

LP

Jože

prevedel zgornjo kolobocijo


Imam pa občutek, da so si vedno lokalci izmislili novo mero, da so nategnili tujce...

Klaftra je ljudski izraz, ki v splošnem
trgovanju pomeni v skladovnico zložene
metrske cepanice. Dolžina skladovnice je 4
m, višina je 1 m.

vir: http://www.gozdis.si/fileadmin/user_upl ... oplote.pdf

[Dolfe]

Če je v celi dolini pod viaduktom tudi reka, je še vedno viadukt, če poteka večina mostu po suhem
Ne mi mešati mostov z viadukti.
Luže se ne štejejo

Ha! Pa te imam! Pa te imam .......

Torej je Solkanski most v bistvu viadukt. Težko boš dokazal, da je tam Soča širša od 110 metrov.

[železocestnik]

Izgleda, da bo potrebno dopisati še eno omejitev glede dolžine obokov

[grega]

Glede na to da je bil omenjen Solkanski most prilagam povezavo: Polet pod Solkanskim mostom v spomin na brata Rusjan

[Tin€]

Leteti ni tako hudo, poleteti iz sosednjega (cestnega) mostu proti gladini Soče je pa hrabrost oz. idiotizem in to na kubik Kaj mi je bilo treba stati tam gori, pa še koštalo me je

[železocestnik]

Da ne bo izpadlo, da smo se s klaftrami drv izmazali in da ne znamo odgovoriti na jasno vprašanje:

Pred časom mi je kolega povedal tole:

Jelenov viadukt (prvotno ime Hirschthaler viaduct; tudi Dolinski most ( Poglej sliko ) velja za najdaljši zidani most v Sloveniji .

Zanima me, če je kateri daljši ...

Dolžina klaftre je jasna: glej wikipedijo (slovensko tudi seženj)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C5%BEenj

Torej: 1 klaftra=1,896 metra

Malo zgodovine:
Obstajala je tudi ljubljanska klaftra (1 LJ klaftra= 5 ali 6 čevljev, kakor si lahko nahecal koga... )
Red je naredila Marija Terezija in je uvedla merske normale (primarne etalone) ter izdala MEROSLOVNI PATENT ZA SPODNJO AVSTRIJO 14.7.1756.
Dunajska klaftra= 1,896484 m
Dne 19.4.1760 je razširila veljavnost novih mer na vse cesarstvo, tudi na Kranjsko in Koroško.

In to je pomenilo konec zafrkancije z merami razen pri lesu so še lahko lokalci po hribih žajfali meščane, ki so kupovali les pri njih

Če si pogledamo dolžino in višino Borovniškega viadukta pri Josefu Dultingerju "Die Erzherzog Johann-Bahn, ki je resen avtor, vidimo pri njegovem izračunu, da je upošteval 1 klaftro= 1,896 m
Borovniški viadukt je bil dolg 308 klafter, visok pa 20 klafter (glej sliko nanotranji strani ovitka v knjigi T. Brate: Borovniški viadukt)
Josef Dultinger je napisal dolžino Borovniškega viadukta...584 metrov
višino pa....38 metrov

Za Jelenjedolski viadukt (Hirschtaler viadukt) pa je napisal dolžino...230 m (121 klafter)
...in višino...29 m (15 klafter)


Daljši je nabrežinski viadukt, ki je dolg 645 m
viadukt Barkola...320 m
...na žalost v Italiji...

Verjetno pa je nekaj s temi podatki narobe:

Še en drug uradni podatek (Mittheilungen aus Gebiete der Statistik, izdal k.k. Handels- Ministerium, Wien 1858):
Jelenov viadukt (Hirschthaler Viaduct) je dolg 119 klafter in visok 15 klafter (da se ne zafrkavate z iskanjem merske enote *).
Ima 12 zidanih stebrov in 11 obokov iz zidakov.

Bo treba poiskati podatke iz načrtov...

[železocestnik]

Nisem skozi pozorno sledil temi...

Začetek viadukta...s kilometrsko oznako 591,0 km (iz BG)


Fotka "sposojena" od @ivy-ja

Dolfetovo mnenje o kilometrskih oznakah...

Nekaj mi ni jasno: V tej temi sem našel različne podatke o dolžini viadukta, na začetku je km kamen 591.0, na sredi 591.1, na koncu pa 591.2. Kako je po uradni logiki lahko dolg le 145.97 m?:?

Pusti te kamne, oz. table. To je kilometrski položaj proge in nima z viaduktom nobene neposredne zveze.

No, tukaj pa Dolfe nima prav...kilometrina se šteje tudi po viaduktu.
Če pogledamo tablico 591,0 ni čisto na začetku viadukta, verjetno tudi tablica 591,2 ni čisto na koncu viadukta in tukaj se nabere tistih 30 metrov, ki manjka do 230 metrov dolžine Jelendolskega viadukta. Dosti imam zamenjav Jelenov, pa Dolski pa ne vem kaj še In potem se ne ve, kateri je kateri in kako je dolg, pa kje je

Če si pogledamo dolžino in višino Borovniškega viadukta pri Josefu Dultingerju "Die Erzherzog Johann-Bahn, ki je resen avtor, vidimo pri njegovem izračunu, da je upošteval 1 klaftro= 1,896 m

Za Jelendolski viadukt (Hirschtaler viadukt) pa je napisal dolžino...230 m (121 klafter)
...in višino...29 m (15 klafter)

Izgleda, da sem se zafrknil, ko sem prepisoval dolžino viadukta iz podožnega profila, kjer pa je verjetno dolžina samo obokanega dela in ne kompletnega viadukta,

Slovenska krajevna imena, Cankajeva založba1985 (10.000 izvodov):
n.pr.
kraj Jelendol.... jelendolski

mi sicer nimamo kraja Jelendol, imamo pa dolino Jelendol= nemško Hirschtal

Torej Hirschtaler viadukt = Jelendolski viadukt

[Dolfe]

No, tukaj pa Dolfe nima prav...kilometrina se šteje tudi po viaduktu.
Če pogledamo tablico 591,0 ni čisto na začetku viadukta, verjetno tudi tablica 591,2 ni čisto na koncu viadukta in tukaj se nabere tistih 30 metrov, ki manjka do 230 metrov dolžine Jelendolskega viadukta. Dosti imam zamenjav Jelenov, pa Dolski pa ne vem kaj še In potem se ne ve, kateri je kateri in kako je dolg, pa kje je

Dolfe ima prav. Vsaj tokrat. Namreč, nihče ti ne garantira, da je omenjena tablica (km kamen) v resnici točno na "pravem" mestu. Še manj za naslednjo. Progarji imajo sicer oznake posameznih mest na 0,000 (tri decimalke) natančno, vendar so kilometrniki v neki toleranci in služijo le za orientir.
Edina realna informacija bi bila, če bi nahecali nekoga, (@Mario, @Marlo, @grikos, ....) da bi nam zaupal podatek iz svojih službenih bukel (priročnikov).

[železocestnik]

V publikaciji ob otvoritvi proge Ljubljana-Trst leta 1857 se jim je zapisalo, da je Borovniški viadukt dolg 300 klafter, Jelendolski pa 121 klafter, torej 230 metrov.
S tem popravljam svoj napačen podatek za Jelenovdolski viadukt.
Za Borovniškega pa bo potrebno še preveriti kakšen načrt...

[železocestnik]

Jutri bo bolje

Popravljam...nekako mi jo je le uspelo stisniti skozi...

To je naslovnica publikacije s podatki in slikami za trdnimi vrati NUK-a...

[železocestnik]

V publikaciji ob otvoritvi proge Ljubljana-Trst leta 1857 se jim je zapisalo, da je Borovniški viadukt dolg 300 klafter, Jelendolski pa 121 klafter, torej 230 metrov.
S tem popravljam svoj napačen podatek za Jelenovdolski viadukt.
Za Borovniškega pa bo potrebno še preveriti kakšen načrt...
Dolfe, ne rečem, da imajo fantje ravno vse kilometrske kamne "u nulo", več kot 10 metrov pa ne kiksajo...
Torej so tudi na Jelendolskem viaduktu kolikor toliko OK.

To je naslovnica publikacije s podatki in slikami za trdnimi vrati NUK-a...

[Dolfe]

V
Dolfe, ne rečem, da imajo fantje ravno vse kilometrske kamne "u nulo", več kot 10 metrov pa ne kiksajo...
Torej so tudi na Jelendolskem viaduktu kolikor toliko OK.

Hja, potem mi pa še razloži, kam stisnejo vse tiste metre (in kamne tudi) ko "porežejo" (izravnajo) kakšen ovinek. Tega je bilo v zadnjih 15 letih kar precej. Zapisani pložaj vseh objektov, kot tudi velike večine kamnov pa se ni spremenil.

Bo treba še enkrat na teren, z metrom v rokah. Dolfe ne verjeme nobenemu več. Niti klaftram, kot tudi originalnim načrtom ne, saj je kar en velb tolerance.

[Regan 664]

Hja, potem mi pa še razloži, kam stisnejo vse tiste metre (in kamne tudi) ko "porežejo" (izravnajo) kakšen ovinek. Tega je bilo v zadnjih 15 letih kar precej. Zapisani pložaj vseh objektov, kot tudi velike večine kamnov pa se ni spremenil.

Taki primeri pa so v vzdolžnem profilu označeni kot "pogrešni profil" kar pomeni, da se zaradi izravnave krivine dolžina proge več ne ujema s km kamnom. En tak primer je med Celjem pot in Čretom. Proga je nekoč iz potniške potekala po tistem elektrificiranem loku, ki sedaj služi za gariranje kakšnega eloka.

Proga se sicer tako skrajša, km kamni pa še vedno ostanejo kot orientir.

[Dolfe]

Ja, za par sto metrov razlike je nastalo tudi med Kresnicami in Litijo in to kar na dveh mestih. (Kresniške poljane - predor Poganek, in "S" ovinek pred p. Litija).

Poleg tega, termin viadukt/most nima nobene teže. Objekt je v vsakem primeru enak. Razlika je le v tem, da če gre za most, zna biti kakšen steber na mokrem. Kar je v glavnem le problem graditelja. Solkanski most npr. pa ima noge povsem na suhem.

Torej pride v poštev le uradna dokumentacija UVP (progarjev) ali pa komisijska meritev s kvalitetnim metrom.

Če pa še malce zakompliciramo, @urednik je med tekočimi posti spreminjal vprašanje. V svojem prvem postu pri otvoritvi tiste teme, je uporabil kar tri nazive: "viadukt, most in zidan". Torej, če vzamemo da je "viadukt/most" vseeno, ostane le še "zidan". Zidano pa je vse, kar je narejeno iz kamna, opeke ali betona. Torej pride v poštev še Novomeški most industrijskega tira v Revoz, ki je v vsakem primeru najdaljši.

Pej, .... pa smo spet tam. press