Do neke mere je pri Fiatih in Kanarčkih situacija glede vlečne sile morda vendarle nekoliko ugodnejša kot pri Stadlerjih: oba imasta pogonske osi na motornem (=težjem) členu, ki nudi malenkost večji delež adhezijske teže. Je pa tudi res, da ima Stadler 40% osi pogonskih (Bo'-2'-2'-2'-Bo'), Fiati ((1A)'-(A1)'-2'-2') in Kanarčki (2'-B'-2'-2') pa 25%. Ob predpostavki, da je teža pogonskega člena pri Fiatih in Kanarčkih enakomerno razporejena na vse osi (podstavne vozičke), je adhezijska teža pri Fiatih okoli 29%, pri Kanarčkih pa okoli 28%, za Stadlerje pa podatka o težah členov oziroma osnih pritiskih ne najdem.preglednik napisal/-a:Pogon pri Fiatu deluje na dva vozička, ampak samo na eno os pri vsakem.
Čudež na kočevski progi!
Re: Čudež na kočevski progi!
Zadnjič spremenil mkx, dne 06.01.2021, 9:21, skupaj popravljeno 1 krat.
LP, Metod
Re: Čudež na kočevski progi!
Sicer proge ne poznam toliko v detajle, ampak zdi se mi, da je na navedenem odseku naklon vendarle manjši kot pri Čušperku? Je pa res, da je na navedenem delu proga speljana po ozki ovinkasti dolini, po kateri teče potok (vlaga).andre85 napisal/-a:Še bolj neugoden je del okoli vahtnice ( del med Ortnekom in Žlebičem)
LP, Metod
Re: Čudež na kočevski progi!
Vlaga, smrečje in pozimi čuden veter z nanosi snega naklon pa je manjšimkx napisal/-a:Sicer proge ne poznam toliko v detajle, ampak zdi se mi, da je na navedenem odseku naklon vendarle manjši kot pri Čušperku? Je pa res, da je na navedenem delu proga speljana po ozki ovinkasti dolini, po kateri teče potok (vlaga).andre85 napisal/-a:Še bolj neugoden je del okoli vahtnice ( del med Ortnekom in Žlebičem)
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Čudež na kočevski progi!
Ne verjamem, da ima Kočevka vzpone 25-30%o. Stadler pa je gotovo primeren tudi za Koprsko ali Bohinjsko progo.
preglednik
Re: Čudež na kočevski progi!
Kako za Koprsko? A ni Koprska proga elektrificirana? Saj imamo Desiroje, naj oni vozijo po Koprski progi, Stadlerji pa, kot si napisal, po Bohinjski progi.preglednik napisal/-a:... Stadler pa je gotovo primeren tudi za Koprsko ali Bohinjsko progo.
Lep pozdrav, Vid Krt
https://www.youtube.com/channel/UCUDrDX ... 6G5RnluWpg
https://www.youtube.com/channel/UCUDrDX ... 6G5RnluWpg
Re: Čudež na kočevski progi!
Ali je kdo od vas mogoče opazil, da se vse luči na peronu (razsvetljava) ugasne, ko zadnji vlak iz Kočevja zvečer doseže postajo Grosuplje? Ker sem doma blizu postaje Spodnja Slivnica to opažam že od nedelje naprej. Zadeva se mi zdi malce nenavadna, saj razsvetljava na Ljubljanskem predelu (in tudi drugje) postaj deluje vso noč. Ker so na vseh stebrih vgrajene LED svetilke, to zagotovo ne predstavlja velike porabe električne energije. Zanimiv je tudi podatek, da ko gre prvi vlak iz Grosuplja v Kočevje ob 4:32 se razsvetljava prižge nazaj. Razsvetljava zagotovo ni vezana na časovnik, saj v primeru zamude vlaka iz Kočevja ostane prižgana. Ali je možno, da se razsvetljava daljinsko prižiga in ugaša iz Ljubljane?
Zadnjič spremenil -Robert-, dne 06.01.2021, 10:42, skupaj popravljeno 1 krat.
Lep pozdrav!
Robert
Robert
Re: Čudež na kočevski progi!
Razsvetljava se daljinsko vžiga ali ugaša preko sistema SCADA v CVP Kočevske proge. In to je dobra zadeva, čemu le, bi luči na peronih svetile celo noč, če ni nobenega vlaka.-Robert- napisal/-a:Ali je kdo od vas mogoče opazil, da se vse luči na peronu (razsvetljava) ugasne, ko zadnji vlak iz Kočevja zvečer doseže postajo Grosuplje?
Re: Čudež na kočevski progi!
Zakaj pa drugod to ne deluje? Seveda, služila bi le popivanju najstnikov na postajah pozno v noč.Regan 664 napisal/-a:Razsvetljava se daljinsko vžiga ali ugaša preko sistema SCADA v CVP Kočevske proge. In to je dobra zadeva, čemu le, bi luči na peronih svetile celo noč, če ni nobenega vlaka.-Robert- napisal/-a:Ali je kdo od vas mogoče opazil, da se vse luči na peronu (razsvetljava) ugasne, ko zadnji vlak iz Kočevja zvečer doseže postajo Grosuplje?
Lep pozdrav!
Robert
Robert
Re: Čudež na kočevski progi!
"Prelaz" Kočevske proge je na območju Dvorske vasi (Med Laščami in Ortnekom). Max nagib na progi pa je 21%.preglednik napisal/-a:Ne verjamem, da ima Kočevka vzpone 25-30%o. Stadler pa je gotovo primeren tudi za Koprsko ali Bohinjsko progo.
Težave zaradi adhezije so tudi zaradi listja na progi in pa osoje - kamor sonce ne posije prav pogosto.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Čudež na kočevski progi!
Mislil sem tudi na 510. Ima enako število pogonskih osi.vidkrt napisal/-a:Kako za Koprsko? A ni Koprska proga elektrificirana? Saj imamo Desiroje, naj oni vozijo po Koprski progi, Stadlerji pa, kot si napisal, po Bohinjski progi.preglednik napisal/-a:... Stadler pa je gotovo primeren tudi za Koprsko ali Bohinjsko progo.
preglednik
Re: Čudež na kočevski progi!
Lahko so vzroki tehnične narave (npr. ni sistema SCADA), lahko pa tudi politične....-Robert- napisal/-a:Zakaj pa drugod to ne deluje? Seveda, služila bi le popivanju najstnikov na postajah pozno v noč.
Re: Čudež na kočevski progi!
Super zadeva če mene vprašaš, morda je edino Grosuplje malo daleč za vklop/izklop. Meni se zdi da bi bilo bolj primerno da bi se prižgale kakšnih 15 minut pred prihodom vlaka in ne že 50 min prej. Kakorkoli pa velik za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja, ko bi le to bolj razširili...Regan 664 napisal/-a:Razsvetljava se daljinsko vžiga ali ugaša preko sistema SCADA v CVP Kočevske proge. In to je dobra zadeva, čemu le, bi luči na peronih svetile celo noč, če ni nobenega vlaka.-Robert- napisal/-a:Ali je kdo od vas mogoče opazil, da se vse luči na peronu (razsvetljava) ugasne, ko zadnji vlak iz Kočevja zvečer doseže postajo Grosuplje?
Re: Čudež na kočevski progi!
Grosuplje je čisto dovolj blizu za vklop luči v Spodnji Slivnici. Edino vprašnje je, ali je sistem narejen tako, da je možno vklapljati luči na posameznih postajališčih (upam, da ja) in ali ima progovni prometnik v Dobrepolju navodila/voljo, da bi vklapljal in izklapljal luči po potrebi glede na trenutno lokacijo vlakov.
Danes je to morda še dokaj enostavno, saj je na celotnem odseku Gr-Ko v nekem trenutku le en potniški vlak. Čez par let, ko se bo vse skupaj prijelo, bosta na istem odseku sočasno dva vlaka (ali pa trije) in bo razmišljanje o sprotnem prižiganju luči precej kompleksnejše. Morda pa bo z naslednjo posodobitvijo vodenja prometa (in uvedbo ETCS level 3 na tej progi) zraven prišlo tudi avtomatsko prižiganje luči tako kot se sedaj avtomatsko prožijo naprave za zavarovanje NPr?
Danes je to morda še dokaj enostavno, saj je na celotnem odseku Gr-Ko v nekem trenutku le en potniški vlak. Čez par let, ko se bo vse skupaj prijelo, bosta na istem odseku sočasno dva vlaka (ali pa trije) in bo razmišljanje o sprotnem prižiganju luči precej kompleksnejše. Morda pa bo z naslednjo posodobitvijo vodenja prometa (in uvedbo ETCS level 3 na tej progi) zraven prišlo tudi avtomatsko prižiganje luči tako kot se sedaj avtomatsko prožijo naprave za zavarovanje NPr?
LP, Metod
Re: Čudež na kočevski progi!
Glede najvišje točke na kočevski progi je dobro pogledati v PODOLŽNI PROFIL PROGE GROSUPLJE-KOČEVJE iz leta 1993, natančno 30.6.1993, ki zajema prikaz od KM 0,007 47 do KM 49,000 00. Med ljudmi je tudi veljalo prepričanje, da je ta točka najvišja na progah SŽ, vendar kot vem, je postojnska točka z večjo nadmorsko višino 582 m. Dvorska vas oziroma točka je na nadmorski višini 581, 01 metra. Zanimiv bi bil podatek upoštevajoč novo progo, kaj bistvenega najbrž ne.
Re: Čudež na kočevski progi!
Postojna je res na 582 m n.v., še višje pa je "prelaz" ravbarkomanda in sicer na 603 m n.v.inovak napisal/-a:....Med ljudmi je tudi veljalo prepričanje, da je ta točka najvišja na progah SŽ, vendar kot vem, je postojnska točka z večjo nadmorsko višino 582 m....