cokla napisal/-a:Te pa že imamo.Jembah napisal/-a:Resijo nas se samo vecsistemski mehi
...dela...ne dela.....dela....pa spet ne dela....
Hehehe, dobra.
lp
Dolfe
Sej so že drugi vse povedali. 3kV je bil svojedobno oh in in. Sicer so nekatere uprave gledale v prihodnost in uvedle 16kV 16 2\3 hz Kolektorski motorji so bili priključeni direktno na izmenično napetost, bili so dražji in manj zanesljivi. Frekvenco so morali znižati zaradi pojavjanja vrtinčnih tokov in upoštevti je bilo treba induktivno upornost ter pojav transformirane napetosti in s tem povezanim kolektorskim ognjem.(nakratko).mg5888 napisal/-a:@Terminator
A se kar strinjaš z vsemi ugotovitvami o napajalnih sistemih iz te teme? Jaz bi tako na hitro iz tega naredil zaključek, da ima 3 kV enosmerni sistem samo slabe lastnosti, 25 kV izmenični pa samo dobre. Pa je res tako?
Kaj pa ti polifazni sistemi, kakšna je njihova prednost? Če ne bi imel kakšne prednosti, ga verjetno nikjer ne bi poskušali vpeljati, ali pač
lp MG
To temo sem pa že gledal, pa sem v trenutku pozabil kaj sem videl.TERMINATOR napisal/-a: Mg; O napajalnih postajah smo že nekje razpravljali . Regulacija je izvedena na primarju z odcepi, usmernik pa je navaden diodni.
Kar se tiče vračanja je z današnjo elektroniko prav mogoče. Je pa najbrž vprašanje ekonomske računice. Sicer se za to odgovorni nekaj trudijo, računajo in načrtujejo predvsem v smislu organizacije prometa.
Kar pa se tiče primerjav sistemov je največji problem odjema toka na drsalki pantografa. Recimo pri današnjem trendu lokomotiv z 10MW moči bi pri 3kV in cca. 3000A toka dosegla gostota toka med vozno žico in grafitno drsalko okoli 500-600 amperov na cm2. Pri 25kV in 400A pa samo cca. 70A na cm2. Upam, da ti to pove vse.
Da pa dosežeš enakomerno obremenitev faz pa res ni tako hudo.
Lomljena vezava trafojev, razdelitev faz na enako obremenjene odseke itd... To bi bolj podrobno zvedel na kakšnem nemškem ali južnem forumu.
Pa še to. Jaz sem v železniški malaki hudo majhna ribica!
Žal je Tesla že pokojen, za kogarkoli drugega pa si ne bi upal trditi, da je "veliki um".zigi napisal/-a:Jaz sem laik, vendar lahko veliki umi poenostavijo zadeve tudi zame, kajne ? Zanimajo me posamezne lokomotive, predvsem Živa. Kakšne motorje uporabljajo? Kako so Siemensa naredili za 4 različne sisteme?
Pa če bi mi elektrotehniki lahko še rajasnili: kolektorski elektromotor lahko deluje tako na izmenični kot na enosmerni tok? Kako nadzorujejo smer vrtenja elektromotorjev v lokomotivah? In kolikšen je izkoristek usmernikov (ki se uporabljajo za železnice).
Kar se lokomotiv tiče, skorajda ni težav. Za preprečevanje tokovne preobremenitve, poskrbi hitri odklopnik ali "glavno stikalo", kot mu tudi pravimo. Za prenapetostno zaščito atmosferskih praznjenj pa oksidni odvodniki. V glavnem, vse visoko napetostne naprave, z vlečnimi motorji vred, tega ne občutijo. Seveda so tudi izjeme, ampak so zelo redke.Signal napisal/-a:
Zanimivo bi bilo primerjati pogostost okvar motorjev in elektronike zaradi prenapetosti v enosmernih in izmeničnih sistemih.
Lp Mirko