Betonski pragovi
Za hitro progo je potrebna ravnina. Te pa Slovenija ne premore kaj veliko. Z veliko hitrostjo vozijo samo posebej narejeni hitri vlaki (TGV, ICE,......), kateri so sorazmerno lahki in imajo majheno osno obremenitev. Tu vsekakor bolj ustrezajo betonski pragovi, ki so nenazadnje tudi cenejši.
Pri veliki osni obremenitvi proga v lokih zelo trpi. Ko, recimo, 2000 ton težak vlak maksimalno zavira, pride do velike aksialne obremenitve tira, ki je le ta mora požreti. Poleg tega je treba upoštevati tudi temperaturni koeficient raztezanja in še in še....
Tako se sedaj pri nas pojavlja kombinacija betonskih in lesenih pragov. Na ravnem delu so položeni betonski, na bolj izpostavljenih delih pa leseni.
Pa še to. Je kdo videl kako izgleda zlomljen betonski prag? Jaz sem jih že.
Občutki so srhljivi.
lp
Pri veliki osni obremenitvi proga v lokih zelo trpi. Ko, recimo, 2000 ton težak vlak maksimalno zavira, pride do velike aksialne obremenitve tira, ki je le ta mora požreti. Poleg tega je treba upoštevati tudi temperaturni koeficient raztezanja in še in še....
Tako se sedaj pri nas pojavlja kombinacija betonskih in lesenih pragov. Na ravnem delu so položeni betonski, na bolj izpostavljenih delih pa leseni.
Pa še to. Je kdo videl kako izgleda zlomljen betonski prag? Jaz sem jih že.
Občutki so srhljivi.
lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Horizontalne sile, ki nastajajo v krivinah pri vožnji vlaka, in so še dovoljene, da ne pride do poškodbe oziroma premaknitve tirne rešetke, pri lesenih pragovih predstavljajo le 85% sile, ki se dovoli pri betonskih pragovih. Na SŽ pa v krivinah z radiji pod 400 metrov vgrajujejo lesene pragove. Glede na prej povedano, je to po mojem unikaten primer v Evropi. 
Vzdolžne sile, ki nastanejo pri zaviranju, se preko tirnic in pragov (tirna rešetka) prenesejo na tirno gredo. In spet so v prednosti betonski pragovi, saj so težji in s tem stabilnejši. Temperaturno raztezanje povzroča sile v tirnicah in spet se te sile prenašajo preko pragov na tirno gredo. Spet je bolje, da so pragovi težji.
Življenjska doba lesenih pragov je cca. 30 let, betonskih cca. 40 let.
Vzdolžne sile, ki nastanejo pri zaviranju, se preko tirnic in pragov (tirna rešetka) prenesejo na tirno gredo. In spet so v prednosti betonski pragovi, saj so težji in s tem stabilnejši. Temperaturno raztezanje povzroča sile v tirnicah in spet se te sile prenašajo preko pragov na tirno gredo. Spet je bolje, da so pragovi težji.
Življenjska doba lesenih pragov je cca. 30 let, betonskih cca. 40 let.
Sorry Marko, to je samo teorija.
Dejstvo je, da kjer koli so položeni betonski pragovi, tam je proga povsem v ku***. Je bilo obdobje, ko so jih na veliko ugrajevali, potem pa že po nekaj letni uporabi napol razpadle metali ven. V sedanjem obdobju naj bi bila kvaliteta teh pragov boljša. Vseeno se je ponovila ista zgodba.
Življenska doba 40 let? Najstarejši položeni pragovi so stari nekje 10 let. Čez njih pa po večini počasna vožnja. Če pa pride do eventuelnega iztirjenja, potem je lahko le nekaj dni stara proga, povsem out.
lp
Dejstvo je, da kjer koli so položeni betonski pragovi, tam je proga povsem v ku***. Je bilo obdobje, ko so jih na veliko ugrajevali, potem pa že po nekaj letni uporabi napol razpadle metali ven. V sedanjem obdobju naj bi bila kvaliteta teh pragov boljša. Vseeno se je ponovila ista zgodba.
Življenska doba 40 let? Najstarejši položeni pragovi so stari nekje 10 let. Čez njih pa po večini počasna vožnja. Če pa pride do eventuelnega iztirjenja, potem je lahko le nekaj dni stara proga, povsem out.
lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
OK, vidim, da ti je les ljubši.Dolfe napisal/-a:Sorry Marko, to je samo teorija.
Dejstvo je, da kjer koli so položeni betonski pragovi, tam je proga povsem v ku***. Je bilo obdobje, ko so jih na veliko ugrajevali, potem pa že po nekaj letni uporabi napol razpadle metali ven. V sedanjem obdobju naj bi bila kvaliteta teh pragov boljša. Vseeno se je ponovila ista zgodba.
Življenska doba 40 let? Najstarejši položeni pragovi so stari nekje 10 let. Čez njih pa po večini počasna vožnja. Če pa pride do eventuelnega iztirjenja, potem je lahko le nekaj dni stara proga, povsem out.
lp
To, da so težji, ni teorija, ampak je res. 
Najbolje poznam štajerski konec, in na odsekih Celje - Ponikva in Pragersko - Maribor ni počasniih voženj zaradi betonskih pragov, še več, tukaj so hitrosti tudi najvišje (do 160 km/h).
Kje so pa metali po nekaj letih napol razpadle ven? Npr. pragove, ki so v Račah in so jih verjetno odstranili kje na Primorskem, so povsem uporabni. Odstranili so jih verjetno zaradi neustrezne skalnate podlage in prevelikega drobljenja tolčenca.
Pri iztirjenjih je res, da se bolje obnesejo leseni pragovi. Ampak po takšnem dogodku dajo počasno vožnjo 50 km/h ne glede na to, če so leseni pragovi še čisto OK.
To, da so težji že drži. To pa je tudi vse, kar šteje v dobro. Navedel pa si dva najlažja in skoraj ravna odseka. Na teh odsekih ni omembe vrednih obremenitev.
Povsem nekaj drugega pa je zasavska proga, kot tudi proga proti Krasu.
Zanimivo bi bilo še slišati koga iz te stroke. Ker to kar jaz zagovarjam, so le moja zapažanja, ki nimajo ravno strokovne podlage.
Kot zanimivost:
Prvi betonski švelerji so bili položeni čez ljubljansko barje med Ljubljano in Brezovico in so mnogo predčasno leteli ven.
btw, v naprej govotiti o življenski dobi betonskih pragov, je brez veze. Vse skupaj je tako kot pri kakšni novi strešni kritini, ki se pojavi na trgu, kjer novi proizvajalec zagotavlja neko " 60 letno garancijo". Čez, npr. dve leti ga pa ni nikjer več.
Hej, prvo naj preteče tisti čas, potem pride pa ocena izdelka.
lp
les je zakon. press
Povsem nekaj drugega pa je zasavska proga, kot tudi proga proti Krasu.
Zanimivo bi bilo še slišati koga iz te stroke. Ker to kar jaz zagovarjam, so le moja zapažanja, ki nimajo ravno strokovne podlage.
Kot zanimivost:
Prvi betonski švelerji so bili položeni čez ljubljansko barje med Ljubljano in Brezovico in so mnogo predčasno leteli ven.
btw, v naprej govotiti o življenski dobi betonskih pragov, je brez veze. Vse skupaj je tako kot pri kakšni novi strešni kritini, ki se pojavi na trgu, kjer novi proizvajalec zagotavlja neko " 60 letno garancijo". Čez, npr. dve leti ga pa ni nikjer več.
Hej, prvo naj preteče tisti čas, potem pride pa ocena izdelka.
lp
les je zakon. press
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Kot zanimivost, SŽ so objavile na svoji www strani nekaj novih podatkov: http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastr ... na_progah/
Ko govorimo o pragovih in njihovemu številu:
Ko govorimo o pragovih in njihovemu številu:
Gremo preveriti, če so številke točne?Pragovi po mestu vgradnje (število)
Proga: 2474910
Na postajnih tirih: 817521
Skupaj: 3292431
-
nepoznavalec
- Strojevodja I
- Prispevkov: 104
- Pridružen: 04.09.2006, 20:04
- Kraj: domžale
Kar se tiče deponiranja odpadnih betonskih pragov, se dandanes železobetonske konstrukcije reciklirajo. Gradbeno železo se uporabi kot surovina v železarnah. Zmlet beton pa kot gradbeni material ...Če se gremo okoljsko osveščenost, so zagotovo bolj primerni leseni tramovi. Ne bi se spuščal v podrobnosti o potrebni energiji, ki je potrebna za en betonski ali en lesen tram. Poleg tega pa so ogromne težave z deponiranjem odpadnega betona.
nepoznavalec napisal/-a:Kar se tiče deponiranja odpadnih betonskih pragov, se dandanes železobetonske konstrukcije reciklirajo. Gradbeno železo se uporabi kot surovina v železarnah. Zmlet beton pa kot gradbeni material ...Če se gremo okoljsko osveščenost, so zagotovo bolj primerni leseni tramovi. Ne bi se spuščal v podrobnosti o potrebni energiji, ki je potrebna za en betonski ali en lesen tram. Poleg tega pa so ogromne težave z deponiranjem odpadnega betona.
Zgolj teorija.
Ta reciklaža ni ravno poceni. Vsekakor ta recikliran materijal ne pokrije stroškov razgradnje.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
-
nepoznavalec
- Strojevodja I
- Prispevkov: 104
- Pridružen: 04.09.2006, 20:04
- Kraj: domžale
Že res vendar je trend v razvitih državah da se gradbeni materijal( beton, asfalt... )reciklira.Zgolj teorija.
Ta reciklaža ni ravno poceni. Vsekakor ta recikliran materijal ne pokrije stroškov razgradnje.
Tudi zakonodaja poskrbi za to...
Naprimer tudi pri nas, ko je SCT gradil avtocesto Smednik- Krška vas so reciklirali celotno betonsko in asfaltno konstrukcijo stare hitre ceste.
Pozdravljeni,
Ne vem zakaj toliko kritike čez betonske pragove. Kolikor poznam razmere po vseh kontinetih, je lesene novo vgrajene pragove mogoče videti samo še na SŽ. To tudi ni stvar razvitih držav, ker imajo betonske tudi v Indiji, Egiptu, Peruju.... (Lastno očno videno). Prav tako se na območju sosednjih železnic (npr. OBB) vgrajujejo betonski pragovi pod kretnice in v loke z radijem pod 400m.
Problem je verjetno v kvaliteti tolčenca. Apnenec je povsem neprimeren material, kar se takoj opazi. Toliko blata v garmozni gredi se ne opazi nikjer po svetu. Pred leti (mislim da v 60 prejšnega stoletja) pa so tudi pritrjevali tirnice na neustrezen način. Uporabljali so topolove ploščice za dušitev vibracij, sedaj se uporabljajo gumijaste. Ko sem se v jeseni vozil v Prago (PLečnik), se je na progah ČD jasno čutila razlika v trdoti. Treba pa je povedati, da na vsej poti do Prage ni bilo omejitev hitrosti (razen seveda na območju gradbenih del). N asplošno pa lahko povem, da od Prage pa do konca Španije ni toliko omejitev hitrosti, kot med Šentiljem in Sežano!!.
LP Ljubitelj
Ne vem zakaj toliko kritike čez betonske pragove. Kolikor poznam razmere po vseh kontinetih, je lesene novo vgrajene pragove mogoče videti samo še na SŽ. To tudi ni stvar razvitih držav, ker imajo betonske tudi v Indiji, Egiptu, Peruju.... (Lastno očno videno). Prav tako se na območju sosednjih železnic (npr. OBB) vgrajujejo betonski pragovi pod kretnice in v loke z radijem pod 400m.
Problem je verjetno v kvaliteti tolčenca. Apnenec je povsem neprimeren material, kar se takoj opazi. Toliko blata v garmozni gredi se ne opazi nikjer po svetu. Pred leti (mislim da v 60 prejšnega stoletja) pa so tudi pritrjevali tirnice na neustrezen način. Uporabljali so topolove ploščice za dušitev vibracij, sedaj se uporabljajo gumijaste. Ko sem se v jeseni vozil v Prago (PLečnik), se je na progah ČD jasno čutila razlika v trdoti. Treba pa je povedati, da na vsej poti do Prage ni bilo omejitev hitrosti (razen seveda na območju gradbenih del). N asplošno pa lahko povem, da od Prage pa do konca Španije ni toliko omejitev hitrosti, kot med Šentiljem in Sežano!!.
LP Ljubitelj
..kar se tiče recikliranja betonskih pragov ...... med Kranjem in Podnartom so nametani na vsaj 5 mestih , pa ni videt, da bi bili to na novo .... tako da vprašanje kdaj in kako bodo ti pragovi reciklirani .....nepoznavalec napisal/-a:Kar se tiče deponiranja odpadnih betonskih pragov, se dandanes železobetonske konstrukcije reciklirajo. Gradbeno železo se uporabi kot surovina v železarnah. Zmlet beton pa kot gradbeni material ...Če se gremo okoljsko osveščenost, so zagotovo bolj primerni leseni tramovi. Ne bi se spuščal v podrobnosti o potrebni energiji, ki je potrebna za en betonski ali en lesen tram. Poleg tega pa so ogromne težave z deponiranjem odpadnega betona.