Koroška proga

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
Odgovori
trocken
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 780
Pridružen: 22.12.2009, 10:55

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a trocken »

Dobra ideja z eno samo, a usodno napako. Hiba ista kot pri Bohinjki. Na nobeni strani te proge ne leži Ljubljana.
desiro
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1586
Pridružen: 21.01.2008, 14:45
Kraj: Ljubljana

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a desiro »

lepe želje, a dokler imamo na glavnih progah po katerih tečeta 2 panevropska koridorja v 90% Vmax 75 km/h ki bi se jih z kakšnim predorom pravtako dalo zvišati, mislim da lahko pozabiš da bi šli delati nov predor na regionalni progi.
The hardest part of my job is being nice to people who think they know how to do my job LOCOMOTIVE DRIVER
taurus
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 115
Pridružen: 31.01.2008, 18:10

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a taurus »

Dobra ideja za skrajšanje proge. Letos sem bil vesel, ko se je podaljšalo 4480 do Pliberka. In spet se je naredilo fuš, 4480 prispe v Pliberk ob 21 18, vlak za Celovec pa odpelje ob 21 15. Naslednji vlak za Celovec pa odpelje ob 22 20. Si ob 23 00 v Celovcu. Seveda ne dobiš vlak ob 23 26 iz Beljaka za Zurich. Teh 5 minut bi se zagotovo dalo nekje pridobit, če ne drugo, prestavit križanje z 4463 iz Studenc v Ruše. S tem odpade 5 minutna čakalna doba 4463 na Studencih, in lahko 4463 v MB dobi zvezo z 2925. To so stvari, ki jih pri nas najprej uredit, preden se lotimo dragih infrastrukturnih rešitev. Seveda dokler ni denarja.
andre85
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 752
Pridružen: 11.04.2014, 19:36
Kraj: Freilassing

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a andre85 »

taurus napisal/-a: 24.08.2021, 16:32 Dobra ideja za skrajšanje proge. Letos sem bil vesel, ko se je podaljšalo 4480 do Pliberka. In spet se je naredilo fuš, 4480 prispe v Pliberk ob 21 18, vlak za Celovec pa odpelje ob 21 15. Naslednji vlak za Celovec pa odpelje ob 22 20. Si ob 23 00 v Celovcu. Seveda ne dobiš vlak ob 23 26 iz Beljaka za Zurich. Teh 5 minut bi se zagotovo dalo nekje pridobit, če ne drugo, prestavit križanje z 4463 iz Studenc v Ruše. S tem odpade 5 minutna čakalna doba 4463 na Studencih, in lahko 4463 v MB dobi zvezo z 2925. To so stvari, ki jih pri nas najprej uredit, preden se lotimo dragih infrastrukturnih rešitev. Seveda dokler ni denarja.
A ti ni bolj enostavno Maribor-Graz-Zürich?
038
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 873
Pridružen: 10.03.2009, 20:49

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a 038 »

taurus napisal/-a: 24.08.2021, 16:32 Dobra ideja za skrajšanje proge. Letos sem bil vesel, ko se je podaljšalo 4480 do Pliberka. In spet se je naredilo fuš, 4480 prispe v Pliberk ob 21 18, vlak za Celovec pa odpelje ob 21 15. Naslednji vlak za Celovec pa odpelje ob 22 20. Si ob 23 00 v Celovcu. Seveda ne dobiš vlak ob 23 26 iz Beljaka za Zurich. Teh 5 minut bi se zagotovo dalo nekje pridobit, če ne drugo, prestavit križanje z 4463 iz Studenc v Ruše. S tem odpade 5 minutna čakalna doba 4463 na Studencih, in lahko 4463 v MB dobi zvezo z 2925. To so stvari, ki jih pri nas najprej uredit, preden se lotimo dragih infrastrukturnih rešitev. Seveda dokler ni denarja.
Samo danes je še sreča, če še premore kak fijat oba motorja na Koroško, tako da je očitno vozni red narejen tako z namenom😉.
Uporabniški avatar
Kolopavlak
Poznavalec
Poznavalec
Prispevkov: 12
Pridružen: 12.05.2021, 13:27

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a Kolopavlak »

trocken napisal/-a: 24.08.2021, 12:03 Dobra ideja z eno samo, a usodno napako. Hiba ista kot pri Bohinjki. Na nobeni strani te proge ne leži Ljubljana.
Samo da se svet ne vrti okoli Ljubljane in smo večinoma za decentralizacijo, zato smo se tudi osamosvojili ^^
Evropska direktiva pa podpira razvoj v smeri malo obmejnih in mednarodnih železniških povezav,
na Koroški progi imaš na eni strani Maribor, na drugi Celovec, vmes bo še Koralpska proga,
med Holmecom in Pliberkom je vlak edini čezmejni javni prevoz;
Bohinjko marsikdo uporablja za pot do Ljubljanje, razen tega povezuje še
Beljak, Bled, Bohinj, Novo Gorico, Staro Gorico, navsezadnje Trst...
SlikaSlika
SlikaSlika
ampak kot pravi taurus najprej je treba organizirati in optimizirati vozne rede.
taurus napisal/-a: 24.08.2021, 16:32 Dobra ideja za skrajšanje proge. Letos sem bil vesel, ko se je podaljšalo 4480 do Pliberka. In spet se je naredilo fuš, 4480 prispe v Pliberk ob 21 18, vlak za Celovec pa odpelje ob 21 15. Naslednji vlak za Celovec pa odpelje ob 22 20. Si ob 23 00 v Celovcu. Seveda ne dobiš vlak ob 23 26 iz Beljaka za Zurich. Teh 5 minut bi se zagotovo dalo nekje pridobit, če ne drugo, prestavit križanje z 4463 iz Studenc v Ruše. S tem odpade 5 minutna čakalna doba 4463 na Studencih, in lahko 4463 v MB dobi zvezo z 2925. To so stvari, ki jih pri nas najprej uredit, preden se lotimo dragih infrastrukturnih rešitev. Seveda dokler ni denarja.
Po drugi strani pa bo vozne rede lažje optimizirati po takšnih izboljšavah kot so novi predori, utrditev trase,
prenova železnice med staro in Novo Gorico, prenova železniškega odseka Kreplje - Opčine,
modernizacija in elektrifikacija Bohinjke, direktni vlak Trst - Gorica - Beljak - Celovec - Graz - ...
skupaj z direktnimi vlaki Trst - Videm - Trbiž - Beljak - ... in Trst - Ljubljana - Maribor - Graz - ...
s Koralpsko progo tudi ne moremo tekmovati, pa se svet prav tako ne vrti okoli Dunaja,
pomembne so regionalne povezave, ker delujejo lokalno in sočasno presegajo meje držav,
kakor Koroška proga povezuje Avstrijsko Koroško in Štajersko ter Slovensko Koroško in Štajersko,
z nadgrajevanjem takih prog izboljšujemo povezave za lokalno prebivalstvo na poti v šolo, službo, ...
hkrati pa omogočamo izlete lokalcem in turistom (seveda ko bodo vlaki pri nas redno vozili ob vikendih),
in npr. Interrail popotnikom alternativne mednarodne železniške povezave, kjer ima vsak kotiček svoje postajališče :)
Naše mednarodne povezave s Hrvaško so skromne, na vseh povezavah do Pule, Reke, Karlovca, Zagreba, Đurmanca in Čakovca
bi lahko najmanj podvojili število vlakov na dan, pravzaprav je takšno stanje na vseh čezmejnih povezavah, edino Maribor in Graz imata redno linijo, pa še to bi lahko podvojili ...
Dobro bi bilo Kočevje urediti z Ljubljano taktno kot je s Kamnikom, lokalne vlake preostale Dolenjke pa centrirati v Novo mesto med Ljubljano in Karlovcem,
tukaj bolje izkoristiti železnico med Trebnjem in Sevnico npr. z direktnimi vlaki Sevnica - Metlika ali pa kar Karlovec.
Prav tako bi lahko bolje organizirali trikotnik Ljubljana - Maribor - Zagreb, centriran na Celje vsaj za mednarodne vlake, da se Zidani most malo razbremeni.
Primorska proga mislim da lahko nadaljuje obratovati kot glavna proga s prestopi proti Hrvaški in Kopru, ampak z boljšimi povezavami in vsaj nekaj več direktnimi vlaki.
Gornjo Radgono in Avstrijsko Radgono bi že zdavnaj lahko spet povezali med Špilje in Ljutomer; za železnico do Kumrovca pa bi se menda lahko že zmenili s sosedi
za vsaj nek muzejski jugoslovanski vlak ob vikendih, glede na to da je jugonostalgija med ljudmi in tudi turisti kažejo zanimanje in povprašujejo po Titu in stari domovini;
raje na kratko kar sem se navezoval na post od taurusa: ko bomo najprej cenili kar imamo in to pametno uporabljali in vzdrževali, potem bo res vredno graditi in nadgrajevati kjerkoli že.
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4293
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Na koncu se vse začne in konča pri denarju in pri volji sosedov. Koroška proga je bila celo kandidat za obvoz koralpske proge, da bi v vsakem primeru ostala direktna povezava Celovec - Gradec, vendar je analiza Avstrijcev pokazala, da je teren prezahteven in so jo črtali. V Avstriji imajo celo jasno pravilo, da OBB infra vzdržuje samo proge, kjer število potnikov dosega številko 1000-2000 na dan, ter da ima vsaj 250 tisoč ton tovora letno. V nasprotnem primeru proga ne dosega (podnebnega) cilja in se jo lahko zapre. Seveda danes zaradi trenutne politike rahlo zamežijo na to pravilo, ker je denar poceni.

Mednarodne povezave do Hrvaške so skromne, zaradi popolnoma odsotne volje strani hrvaških železnic. Tudi vlaganje pri južnih sosedih to še dodatno potrjuje. Projekt nižinske proge nekaj brca, medtem pa proga Reka - Šapjane skromnih 20-30 km/h, HŽ pa tako kupuje samo od Končarja, ker kot se je nekdo izrazil za win-win-win situacijo. Prvič da vlada prikaže da dela, da Končar dela in da HŽ dela, čeprav so garniture primerne samo za regionalni promet, torej popolnoma odsotno mednarodno povezovanje. Lepo se je videlo pri zamudah vlaka 158 in 212. Po eno uro oba, zaradi zapore samo enega tira in to na višku poletne sezone.
Primorska proga bi potrebovala na nekaj odsekih štiri tire ali pa kar dve progi :wink: pa o tem nihče noče razmišljati.
Glede povezave z Italijani, je tu dvorezen meč. Lokalna politika se trudi nekaj, kar izgleda lepo, vendar se vedno vmeša politika monopola Trenitalia in RFI. Ena zadnjih zgodb iz soseščine je, da ukinjajo IC službo v Trstu, ter bo vlake prevzelo osebje iz Benetk, ter Emilije Romanije, kar na dolgi rok ni najboljše. Frecciarossa do Ljubljane, je tako samo podaljšek vlaka Milano-Trst, torej spet nobena dobra volja Italijanov, ampak samo dežele Furlanija.

V glavem, tvoja teorija je super na prvi pogled, ampak Evropa ima enega najbolj zapletenih železniških sistemov na svetu, pa tudi dragega. Smo eden redkih kontinentov, če ne celo edini, kjer subvencioniramo promet v rualne predele na tako visokem nivoju. V latinski Ameriki vozi avtobus na tirih. Poleg tega vsaka soseda danes gleda najprej na svoj notranji promet, šele potem pa na mednarodni, kjer se dela velika škoda. Če povem drugače. Včasih so bili mednarodni vlaki sestavljeni izključno iz vagonov (so bile izjeme), kjer je vsak prevoznik pristavil svoj lonček, dodal nekaj vagonov in so se zmenili za tarifocin stroške. Tako si lahko brez težav uvedel vlak Beograd - Munchen, Budimpešta - Benetke. Potem pa se je začela druga era. Klasični vlaki v notranjem prometu, na katerega si brez težav lahko "obesil" še mednarodni vlak, so se začeli umikati sodobnim garnituram, kjer si je vsak izmislil svojo blagovno znamko in s tem si dokončno zaprl pot mednarodnem prometu. Največja težava, ki je tukaj sedaj prisotna po vsej Evropi je, da se je izbrisal tisti koncept, zakaj je bila blagovna znamka sploh uvedena. Prvi so s tem začeli Nemci, kjer ne veš več kaj je še smisel ICE vlakov. Prepogosti postanki, vedno daljši časi potovanj...Ta koncept sedaj ponavljajo tako Italijani, kot Francozi. TGV Atlantique je dobil 10 členov in vozi tudi po progah, kjer ga sploh ne bi pričakovali...pa ne bom nadaljeval v tej smeri, ker bi se dalo pisati še kakšno uro.

Če se vrnem na temo, Ko so uvedli torej neko blagovno znamko, je ekononski interes za mednarodni promet precej upadel in postal težko dosegljiv. Recimo, ko so Astrijci uvedli RailJet na turski progi, so avtomatsko Slovenijo in cel Balkan odrezali od direktnih vlakov do Nemčije (ne bomo sedaj o kvaliteti, ki je prihajala z juga). Sedaj imaš samo tri možnosti. Ali zakupiti, ali izmenjevati z nečim, ali pa voziti sam. Torej izbirati moreš slabo med slabimi, saj vsaka stvar sedaj stane še več, kot prej in bolj kot greš proti jugu ali vzhodu, manj je denarja. In ker "zahodna" Evropa ne vidi nobenega interesa sama voziti v "vzhodno" Evropo, se mora "vzhodna" sedaj znajti kot se lahko. Pri nas, se bosta oba vlaka na Dunaj zaradi zgornjega omenjenega problema ukinila v takšni obliki, prav tako vsi v smeri Jesenic, razen nočnega za Švico. Za Nemčijo je že znano, da bo samo še seznonski. Torej, če gre verjeti medijem, bo pri nas od mednarodnega prometa ostale samo še povezave do prvih vozlišč, v kolikor ne bi zakupili kaj posebnega. Predvsem zato, ker smo ostali sami. Balkan nas sploh ne podpira več, ampak se samo še šlepa. Še en udarec več pa je, da se Beograd tako ali tako sedaj nagiba na Budimpešto. Edini, ki še vztrajajo pri starem konceptu je Višjegrajska skupina, kjer imajo star preverjen koncept izmenjave vagonov in po novem še deljenje lokomotiv. In, če potegneš črto, je potovanje po Višjegrajski skupini lažje, kot v zahodni Evropi, kjer so uvedli koncept blagovne znamke, kot garnitur. RegioJet je edini, ki želi tudi na zahodu pretrgati to prakso, ampak ima sedaj en problem. Količina nad kvaliteto, ker se širi prehitro, kvaliteta prevoza upada. Flixa ne štejem, saj tudi na Švedskem dokazuje, da mu je mar samo da pobere denar. Že iz vidika tvojega imena, je na garniturah v tujini prostora za kolo zelo malo. Do 8 koles na 500 potnikov... Namerno sem se izognil maloobmejnim vlakom, ker so svoja zgodba in za večino, razen za lokalne prebivalce neprivlačen.
Tako da, ideje so eno, praksa pa na koncu čisto drugo.
Benny
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 264
Pridružen: 28.05.2018, 13:27

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a Benny »

NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR–PREVALJE–DRŽAVNA MEJA
http://www.krajsamorazdalje.si/projekti ... zavna-meja
Uporabniški avatar
Kolopavlak
Poznavalec
Poznavalec
Prispevkov: 12
Pridružen: 12.05.2021, 13:27

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a Kolopavlak »

Re 4/4 napisal/-a: 05.09.2021, 9:33 Namerno sem se izognil maloobmejnim vlakom, ker so svoja zgodba in za večino, razen za lokalne prebivalce neprivlačen.
Tako da, ideje so eno, praksa pa na koncu čisto drugo.
Re 4/4" izognil si se bistvu,
razumem da je pri tem preveč odvisno od mednarodnih odnosov, ampak zdaj so vsi naši sosedje tudi naši soevropejci
in smo se pravzaprav dolžni uskladiti na tako osnovnem nivoju kot je maloobmejni železniški prevoz,
ki pa je lahko praktičen in privlačen tako za lokalne kot mednarodne potnike,
za primer je dober Jižní expres ki vozi med Prago in Lincem, je pravzaprav mednarodni vlak,
vendar ne vozi po glavnem mednarodnem koridorju in je funkcionalno maloobmejni vlak,
po Avstriji vozi kot lokalni vlak, ki vmes izpusti par postajališč, po Češkem pa kot regionalni vlak s par postanki.

Slab primer so recimo naše povezave z Zagrebom, lahko bi imeli toliko povezav kolikor pelje vlakov do Dobove,
ampak naši lokalni ustavljajo v Dobovi, hrvaški vlaki pa v Harmici, pa imaš še pol ure peš za povezavo ... #-o
Evropska direktiva na srečo tukaj usmerja v odpravljanje takšnih nepraktičnosti zavoljo potnikov,
ki se bodo posledično zato sploh odločali za vožnjo z vlakom, šele po tem pa se bomo lahko pogovarjali o konkretnih kvotah.

Koroška železnica v praksi služi kot primestna železnica Ruše - Maribor, mimogrede se pa še pošlje par vlakov na Koroško,
medtem ko bi lahko tukaj zelo dobro funkcionirala direktna povezava Maribor - Celovec/Beljak,
v Avstriji kot regionalni ekspres in v Sloveniji kot lokalni vlak po principu poletnega sobotnega kolesarskega vlaka z izpuščenimi postajališči.
Več ljudi se bo vozilo z lokalnimi vlaki, če jih bojo ti pripeljali tudi do glavnih prog od koder bodo lahko lagodno prestopali kamorkoli.
Ko bo Koralpska proga dokončana in bo po njej potekala glavna pot med Koroško in Štajersko,
bo verjetno tudi zato še več maloobmejnih potnikov, ki bi se lahko peljali z vlakom, če pa ni povezav pa se raje z avtom in parkira na postaji v Avstriji ...

RegioJet pa so v tej zgodbi dokazali da lahko tretja oseba organizira mednarodni vlak čez 6 držav, ki je za potnike dejansko ugoden in lagoden. :thumbupr
To je tudi dokaz, kot si napisal, da so državne železniške družbe popolnoma usmerjene v notranji promet in preponosne da bi se kaj pametnega dogovorile s sosedami,
zaradi česar se manj ljudi vozi z vlaki in proge so kar naenkrat nerentabilne. Nekako ne razumemo da je lahko mednarodni promet hkrati gonilo lokalnega in obratno.
Benny napisal/-a: 05.09.2021, 20:33 NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR–PREVALJE–DRŽAVNA MEJA
http://www.krajsamorazdalje.si/projekti ... zavna-meja
Kakršnekoli nadgradnje so vsekakor dobrodošle, ampak že po načrtu se vidi da je Koroška proga v praksi primestna železnica Ruše - Maribor,
ker tam se bo nadgrajevalo, za preostalih 70 kilometrov pa so predvidena le nujna gradbena dela ...
Zato se moramo tudi vprašati ali ni konec koncev ceneje zgraditi npr. ta tunel, elektrificirati in optimizirati progo,
optimizirati pogoje vzdrževanja, vzpostaviti redno mednarodno povezavo, ki je prepletena s taktnim lokalnim prometom, ...
in na tak način pridobiti potnike s ponujajem storitve ki je praktična, ekološka, udobna in časovno učinkovita.

Ali je ceneje komajda za silo vrsto let vzdrževati neko progo z dizelskim prometom par parov vlakov na dan,
ki iz dneva v dan vozijo počasneje, zaradi staranja motorjev in staranja proge,
medtem ko se le kak potnik pojavi tu pa tam, kdaj pa kdaj, le zakaj? :-k

Jaz mislim da pri Koroški progi že dolga leta hira zelo dober, ampak neizkoriščen potencial potniške in verjetno prav tako tovorne mednarodne povezave,
in da bo kmalu čas da jo temeljito prenovimo, posodobimo in pokažemo Avstrijcem da ni prezahtevna za nas (in za evropsko denarnico), =D>
pa lahko ohranimo ponos, hkrati pa izboljšamo lokalni notranji promet dveh držav, za češnjo na vrhu pa še regionalni mednarodni promet Štajerska - Koroška.
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4293
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Kolopavlak napisal/-a: 06.09.2021, 14:06 RegioJet pa so v tej zgodbi dokazali da lahko tretja oseba organizira mednarodni vlak čez 6 držav, ki je za potnike dejansko ugoden in lagoden. :thumbupr
To je tudi dokaz, kot si napisal, da so državne železniške družbe popolnoma usmerjene v notranji promet in preponosne da bi se kaj pametnega dogovorile s sosedami,
zaradi česar se manj ljudi vozi z vlaki in proge so kar naenkrat nerentabilne. Nekako ne razumemo da je lahko mednarodni promet hkrati gonilo lokalnega in obratno.
To ni noben dokaz, k večjemu ti ni poznana tematika. Železniški prevoz ima ene najvišjih stroškov, ter najnižjo maržo od vseh oblik prevoza.. RegioJet vozi samo na relacijah in ob urah, kadar je največ potnikov, državni prevozniki pa zaenkrat morajo voziti cel dan, od jutra do večera, 365 dni v letu, zato v Avstriji ni rentabilnih prog, razen za vlake najviše kategorije na relaciji Dunaj - Salzburg - München. Prav tako vlaki na Brenner koridorju. Vsi ostali vlaki so subvencionirani, pa pridemo do čisto začetka mojega prejšnjega pisanja. Na koncu se vse začne in konča pri denarju. Teoretične ideje ti že gredo, samo daj za primerjavo nekaj primerljivega in ne relacije, kjer je nekoč vozil EC Jože Plečnik in ima odzadaj milijonski trg. Zakaj pa nihče noče nikoli omenjati Gradiščanskega, Soprona in podobno? Saj to je precej primerljivo s Koroško. Mednarodni promet je gonilo velikih metropolitanskih območij, kjer je trg, vse ostalo je na nižjem nivoju. In ne, gonilo maloobmejnih vlakov je urejen železniški, ter avtobusni sistem v okolici meje, ter po celi regiji.
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1947
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a preglednik »

Včasih se mi zdi, da tisti, ki bi morali najbolj navijati za železnico le tej najbolj nasprotujejo.
preglednik
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4293
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

preglednik napisal/-a: 06.09.2021, 18:31 Včasih se mi zdi, da tisti, ki bi morali najbolj navijati za železnico le tej najbolj nasprotujejo.
Navijati bomo začeli, ko bodo predstavljeni realni projekti, ne pa glasbene želje in primerjave z milijonskim zaledjem mesta in bi vlagali kar milijarde v rualni predel. Tako pa bi nekateri vlekli kar tovorne vlake na Koroško. Ja v katero tranzitno smer pa? Pa se zavedaš, da tras na koralpski progi ne bo dovolj niti za tiste, ki bi šli v smeri Gradca, da ne govorim o super postaji Trbiž, ki že danes ne požira. Vlak Celovec - Maribor bo bolje speljati čez Gradec, če je govora o mednarodnem vlaku, ker je potencial ogromen. Maloobmejni vlak, ima svoje zakonitosti in jih nikjer v Evropi ne oglašujejo naglas, pa jih je precej. Ja to je realna železnica.

Kot zanimivost. Nočni vlak za Dunaj - Amsterdam lahko dobi do 5000 € subvencije na dan samo s strani nizozemske vlade. Toliko o izplačljivosti. Marsikateri nasprotnik takih čudnih projektov je odnehal, mislim da bom tudi jaz, ker nima smisla več.
Uporabniški avatar
Kolopavlak
Poznavalec
Poznavalec
Prispevkov: 12
Pridružen: 12.05.2021, 13:27

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a Kolopavlak »

Re 4/4 napisal/-a: 06.09.2021, 19:45
preglednik napisal/-a: 06.09.2021, 18:31 Včasih se mi zdi, da tisti, ki bi morali najbolj navijati za železnico le tej najbolj nasprotujejo.
Navijati bomo začeli, ko bodo predstavljeni realni projekti, ne pa glasbene želje in primerjave z milijonskim zaledjem mesta in bi vlagali kar milijarde v rualni predel. Tako pa bi nekateri vlekli kar tovorne vlake na Koroško. Ja v katero tranzitno smer pa? Pa se zavedaš, da tras na koralpski progi ne bo dovolj niti za tiste, ki bi šli v smeri Gradca, da ne govorim o super postaji Trbiž, ki že danes ne požira. Vlak Celovec - Maribor bo bolje speljati čez Gradec, če je govora o mednarodnem vlaku, ker je potencial ogromen. Maloobmejni vlak, ima svoje zakonitosti in jih nikjer v Evropi ne oglašujejo naglas, pa jih je precej. Ja to je realna železnica.

Kot zanimivost. Nočni vlak za Dunaj - Amsterdam lahko dobi do 5000 € subvencije na dan samo s strani nizozemske vlade. Toliko o izplačljivosti. Marsikateri nasprotnik takih čudnih projektov je odnehal, mislim da bom tudi jaz, ker nima smisla več.
Edino pravilno da ga subvencionirajo, saj se zavedajo da je to investicija ki se povrne v več različnih oblikah na več različnih področjih.
Mislim da smo do zdaj odnos do vlakov in železnic že toliko predelali da se zavedamo da se pri izplačljivosti ne gre le za finančno plat.
Recimo ekološka izplačljivost, za človeštvo je ceneje vzdrževati železnice kot pa vlagati v letalski promet, reševati razlitja na morju ali pa dihati avtocestno gnečo.
Tako da v resnici ima železnica enega najnižjih stroškov in tega se človeštvo vedno bolj zaveda, zato se tudi v železnice vlaga in subvencionira, čeprav so iz 19. stoletja.
To da se lahko za slabih 12€ odpelješ z vlakom direktno na tržaško letališče iz Ljubljane je vredu cena, to da pa lahko od tam za podobno ceno letiš na Malto pa nerealna.
Če se pogovarjamo o ravnovesju javnega prometa je to zdaj neuravnovešeno med nizkocenovnimi letalskimi leti in avtobusi na dolge razdalje,
v idealnem ravnovesju slonijo koridorji na železniški infrastrukturi, ki jo podpira lokalni cestni promet, letala pa naj so za otoke in čezoceanska potovanja.
Če bi v resnici lahko bilo ceneje zgraditi in vzdrževati tunel na Koroški progi, ja potem zapravljamo čas in denar s tem da ničesar ne storimo ...
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4293
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Železnica oziroma njen nadaljni razvoj sloni predvsem na prometnih in migracijskih tokovovih, ter meddržavne dogovre in ne na nobeno idealiziranje in podobno umetno ustvarjanje česarkoli. Evropa se sicer trudi nekako v smeri, kot ti razmišljaš, pa so jih Francozi lepo vprašali: Ja zakaj pa potem subvencinorate samo strateške točke, večino ostalega pa ne, ter puščate države članice same? Ja, načrti kako bi vsi v Evropi imeli železnico tipitop obstajajo, samo Bruselj nima nobenega jasnega načrta, kako bi pa to realizirala. Že liberalizacija prometa sploh ne gre v željeno smer. Pa bom tu raje končal, ker dvomim da sploh kdo tukaj pozna problematiko Green Cargo in kakšen štrik okoli vratu so si zategnili v Bruslju.

Če se vrnem na tematiko. Maribor varira že leta na Gradec z okolico in ne na Celovec, zato se ponudba ustvari tukaj. Čez leta bodo vsi mednarodni vlaki tudi v Gradcu, zato ni nobene potrebe se voziti v Celovec po lokalni progi. Koroška proga je proga lokalnega pomena in ne nek koridor, zato se jo "neguje" in ustvarja ponudbo kot se za lokalno progo spodobi, ker je namenjena lokalcem in pa ob sezonah kolesarjem. Dejansko se večina tukaj sploh ne zaveda, da so na neodvisnem testu evropskega kolesarskega združenja, bile SŽ celo pred OBB-jem po točkovanju. Težava koroške proge je tudi v tem, da poteka po zahtevnem terenu desnega dela Drave, potenciala pa sploh ni takšnega, kot marsikdo želi prikazati. Rešitev za njo je samo remont z malo večjimi hitrostmi, ter kakšen regionalni vlak več. Takšnih prog je v Evropi precej. Če je prebivalcev malo, se uvede ustrezna ponudba, ne bomo sedaj vozili cele dneve prazne vlake, samo da nekateri vidijo, kako smo integrirani z Avstrijo. Maloobmejni vlak pa je vedno bil namenjen tistim, ki so živeli na drugi strani meje. Ali sploh kdo ve, da vozi madžarski maloobmejni vlak na Hodoš in da je celo bila veza z SŽ? Nemogoče pa je to primerjati pri nas z Dunaj-Bratislavo, Ženevsko občino, ki se razprostira v Francijo, Konstanco, Basel in še in še. Primerjaš lahko samo z maloobmejnini vlaki recimo na relaciji Slovaška - Poljska, mislim da je samo še ena povezava Vse ostalo so tam Slovaki že ukinili leta nazaj. Pa naj dvigne roko, kdo od vas bi se vozil tam? Če se že primerja s tujino, dajte realno, ne pa nerealni Dunaj, Berlin, AV in ne vem kaj še vse bi si izmislili.

Nisem pa še slišal, da bi daljši predor na dolgi rok bil cenejši od proge za 80 km/h.
Zadnjič spremenil Re 4/4, dne 07.09.2021, 10:05, skupaj popravljeno 1 krat.
andre85
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 752
Pridružen: 11.04.2014, 19:36
Kraj: Freilassing

Re: Koroška proga

Odgovor Napisal/-a andre85 »

Taurus samo za tebe,da ne boš več lovil vlaka v Beljaku, ker osnovni vlak ti začne svojo pot v Gracu
https://www.vagonweb.cz/razeni/vlak.php ... =&rok=2021
Odgovori