Postajališče Šmavr (Bohinjska proga)
Opažam, da v tejle debati manjka odgovor na vprašanje, zakaj je bilo postajališče (oz. nekdaj postaja) Šmaver (po starem Šentmaver, S. Mauro) sploh zgrajeno.
Bohinjska proga je bila zgrajena kot glavna proga najvišjega ranga. Promet na njej je bil v njenem "zlatem obdobju" - od otvoritve pa do 1. sv. vojne - zelo gost. Zaradi konfiguracije terena je bila proga zgrajena kot enotirna - torej so morale biti postaje, kjer je bilo omogočeno križanje vlakov, precej pogoste. Na Bohinjski progi znaša povprečna razdalja med dvema postajama slabih 6 km.
Med Plavmi in Gorico znaša razdalja 13,2 km (postaja Anhovo je bila zgrajena pozneje, pod Italijo). Torej je bilo na tej relaciji potrebno zgraditi izogibališče, ki so ga - očitno glede na pripadnost pod faro - poimenovali Šentmaver.
O prometu na Bohinjski progi za časa Avstro-Ogrske pove nekaj tudi podatek, da so med nekaterimi postajami na strmih vzponih postavili dodatne odjavnice (med Hudajužno in Podbrdom, med Rihemberkom - danes Branikom - in Štanjelom ter med Vrdelo in Opčinami).
Bohinjska proga je bila zgrajena kot glavna proga najvišjega ranga. Promet na njej je bil v njenem "zlatem obdobju" - od otvoritve pa do 1. sv. vojne - zelo gost. Zaradi konfiguracije terena je bila proga zgrajena kot enotirna - torej so morale biti postaje, kjer je bilo omogočeno križanje vlakov, precej pogoste. Na Bohinjski progi znaša povprečna razdalja med dvema postajama slabih 6 km.
Med Plavmi in Gorico znaša razdalja 13,2 km (postaja Anhovo je bila zgrajena pozneje, pod Italijo). Torej je bilo na tej relaciji potrebno zgraditi izogibališče, ki so ga - očitno glede na pripadnost pod faro - poimenovali Šentmaver.
O prometu na Bohinjski progi za časa Avstro-Ogrske pove nekaj tudi podatek, da so med nekaterimi postajami na strmih vzponih postavili dodatne odjavnice (med Hudajužno in Podbrdom, med Rihemberkom - danes Branikom - in Štanjelom ter med Vrdelo in Opčinami).
Tako počasi se prebujamo ...
- gomulka014
- Strojevodja I
- Prispevkov: 454
- Pridružen: 18.11.2005, 13:24
- Kraj: Ljubljana
Seveda je Šmaver imel tir in dve kretnici, zavarovan pa je bil tudi z uvoznimi signali iz obeh smeri.
Ob otvoritvi proge sta bili na relaciji Jesenice - Trst dve postajališči, in sicer Podhom (Buchheim-Rothweinklamm H.) in Šempeter pri Gorici (St. Peter bei Görz H.). H. pomeni seveda Haltestelle.
Ob otvoritvi proge sta bili na relaciji Jesenice - Trst dve postajališči, in sicer Podhom (Buchheim-Rothweinklamm H.) in Šempeter pri Gorici (St. Peter bei Görz H.). H. pomeni seveda Haltestelle.
Tako počasi se prebujamo ...
A ostale postaje (danes postajališča) so pa imele izogibališča, ali le nekatere sploh še obstajale niso (Kočna, Soteska, Nomenj, Solkan,...). Oprostite moji nevednosti, čemu so služile odjavnice?Čišo napisal/-a:Seveda je Šmaver imel tir in dve kretnici, zavarovan pa je bil tudi z uvoznimi signali iz obeh smeri.
Ob otvoritvi proge sta bili na relaciji Jesenice - Trst dve postajališči, in sicer Podhom (Buchheim-Rothweinklamm H.) in Šempeter pri Gorici (St. Peter bei Görz H.). H. pomeni seveda Haltestelle.
Kdor nikdar ne začne, ne more nikdar končati.
- Mojster_Strojevodja
- Direktor
- Prispevkov: 1960
- Pridružen: 09.08.2005, 19:43
- Kraj: Bled
- Kontakt:
Odjavnica: po 5. členu, 1. točki Prometnika pravilnika: Odjavnice uravnavajo vožnjo zaporednih vlakov v odjavnem razmiku.
Po domače, en osek razdeliš na dva konca, in potem ko prvi prepelje odjavnico lahko iz postaje odpelje naslednji zaporedni vlak. V odjavnici se nahaja odjavnik, ki pokliče predhodnjo postajo in sporoči, da je vlak ves v enem kosu prevozil odjavnico in prometnik pošlje iz postaje naslednji vlak. In potem ko prvi vlak prispe na naslednjo postajo, prometni javi odjavniku v odjavnico, da je vlak prispel in odjavnik lahko spusti drugi vlak naprej, signal postavi na prosto.
Nadgradnja tega je APB, sam da se pri APBju dogaja vse samostojno s pomočjo elektronike.
Odjavnica naj bi bila praviloma opremljena z kritnim signalom in ustreznim predsignalom, za obe smeri, na dvotirni progi lahko tudi z kretnicam.
Kako se ve, da je prevozil cel vlak: po signalnem znaku 60: Sklep vlaka, ena rdeče-bela signalna ploščica, lahko tudi okroga oziroma prižgana ena rdeča luč, kot nočni znak, dandanes zadošča tudi dnevni znak, ker so vsi prevlečeni z odsevnimi snovmi.
V glavnem težke zadeve, če sem pa kej preveč narobe napisal, se naj pa kdo jav če si upa.
Po domače, en osek razdeliš na dva konca, in potem ko prvi prepelje odjavnico lahko iz postaje odpelje naslednji zaporedni vlak. V odjavnici se nahaja odjavnik, ki pokliče predhodnjo postajo in sporoči, da je vlak ves v enem kosu prevozil odjavnico in prometnik pošlje iz postaje naslednji vlak. In potem ko prvi vlak prispe na naslednjo postajo, prometni javi odjavniku v odjavnico, da je vlak prispel in odjavnik lahko spusti drugi vlak naprej, signal postavi na prosto.
Nadgradnja tega je APB, sam da se pri APBju dogaja vse samostojno s pomočjo elektronike.
Odjavnica naj bi bila praviloma opremljena z kritnim signalom in ustreznim predsignalom, za obe smeri, na dvotirni progi lahko tudi z kretnicam.
Kako se ve, da je prevozil cel vlak: po signalnem znaku 60: Sklep vlaka, ena rdeče-bela signalna ploščica, lahko tudi okroga oziroma prižgana ena rdeča luč, kot nočni znak, dandanes zadošča tudi dnevni znak, ker so vsi prevlečeni z odsevnimi snovmi.
V glavnem težke zadeve, če sem pa kej preveč narobe napisal, se naj pa kdo jav če si upa.
Če ne gre uporabi večje kladivo.
"Half the job is in the discovery; the other half is having the courage to present the findings."
"Everyone is a genius at least once a year. The real geniuses simply have their bright ideas closer together."
"Half the job is in the discovery; the other half is having the courage to present the findings."
"Everyone is a genius at least once a year. The real geniuses simply have their bright ideas closer together."
Ostalo so bile POSTAJE (s tiri, kretnicami, signali itd.), tudi npr. Soteska, pa naj se danes to še tako čudno sliši ...A ostale postaje (danes postajališča) so pa imele izogibališča, ali le nekatere sploh še obstajale niso (Kočna, Soteska, Nomenj, Solkan,...).
Pozneje so bila odprta postajališča Kočna, Solkan, Okroglica, Dornberk, Steske in Kopriva, postaja Anhovo in cepišče (ter postajališče) Kreplje.
Tako počasi se prebujamo ...