Logatec - Verd

[bronz]

Samo da se prikaže merilni, pa bo spet panoramska vožnja...

[trance0]

Ko bi le merilni vlak pokazal, da je proga zrela za zaprtje! Potem bi vsaj morali takoj narediti remont!

[trance0]

Kaj je v tej državi tako velik problem narediti remont na pomembnih odsekih glavne proge?? Saj vendar ne gre za 1000 km tirov v Himalaji, ampak za prgišče kilometrov na relativno enostavnem terenu in tudi stane to ne tako ogromno, da se ne bi dalo urediti v vsega dveh mesecih! Pri nas bodo pa to delali koliko časa? Deset let? Dvajset? Kam gre ves denar za obnovo prog?? V čigave žepe?? Saj pri nas sploh nič ne obnavljajo, če odštejemo tistih nekaj projektov, ki jih vlečejo že leta in bi morali biti že zdavnaj končani! Torej ves denar za obnovo prog ponikne... kje???

[mkx]

Torej ves denar za obnovo prog ponikne... kje???

Zadnja ponikovalnica so banke ...

[LJ363]

Kaj je v tej državi tako velik problem narediti remont na pomembnih odsekih glavne proge??

Še večji kot si misliš. Če si za primer pogledam, kaj se dogaja na Cesti na Brdo, kjer naj bi se urejala kanalizacija in pa en nov priključek v križišču. Začelo se je sredi avgusta, zdaj pa so 300m naprej od kjer so začeli. Če bi delal en sam z lopato, bi bil verjetno kar uspešen, tako pa kaj naj rečem ...

[trance0]

Torej se denar pri vsakem projektu na polno krade in z vsem zavlačuje v nedogled! Uvesti drakonske telesne kazni za naše 'elite' in strice (iz ozadja)!

[Igor T]

Da se ne boste preveč šopirl o vzdrževanju ... Tale DRIFTING je delo ajznponarjev ...

Pa lahko noč ,,,

Danes sem pogledal kako je z luknjicami v tračnicah. Po videnem sem sedaj prepričan, da so tole neke super šine. So se kar same pocelile, skor se več ne vidi kje je bila luknja ...
No saj kovač tud železo z kladvom ravna, mar ne ??
Slikce:





Če ne bi bilo ledu na šinah, bi bilo celjenje videti še bolje ..

Na mostu pa sem opazil, da se vozi le po 2/5 šine, torej če bi dal malo več "gasa", bi obrnilo kolesa .. Fotke pa drugič, je zmanjkalo baterije ...

[mkx]

Na mostu pa sem opazil, da se vozi le po 2/5 šine, torej če bi dal malo več "gasa", bi obrnilo kolesa .. Fotke pa drugič, je zmanjkalo baterije ...

Sedaj bodo spet nekateri imeli pripombe čez teoretiziranje ... ampak vseeno: teoretično sila trenja (po domače adhezija) ni odvisna od velikosti stične površine. Odvisna je le od sile, ki dve telesi tišči skupaj (pravokotno; v primeru kolesa in podlage je to pravokotna komponenta sile teže [1]) in koeficienta trenja. Širina "zvožene" površine torej pri adheziji teoretično nima pomembna. Praktično pa najbrž nekoliko vseeno vpliva v primeru, da koeficient trenja ni enak na celotni povozni površini tirnice (podmazovanje vencev, nehomogenost materiala tirnice, ...) in večji delež stika lahko pomeni izboljšanje adhezije ... lahko pa tudi poslabšanje (če je del s slabšim koeficientom trenja na delu tirnice, ki sicer ne bi bil povožen).

Je pa ožji stik kolesa s podlago včasih prednost: vsi vemo, da je za avtomobilsko vožnjo po snegu in brozgi bolje imeti ožje gume saj guma lažje odrine brozgo na stran in pride do (vsaj delnega) stika s podlago. Tudi efekt akvaplaninga je manj izrazit pri ožjih gumah. To isto velja pri hitri vožnji vlaka po mokrih tirih, saj ožji trak stika med kolesom in tirom omogoča, da kolo vodo iztisne izpod sebe mnogo bolje kot če je stik širši. Ob počasni vožnji, ko do akvaplaninga med kolesom in tirnico ne prihaja, pa je zradi ožjega stika med kolesom in tirnico na samem stiku (zaradi visokega tlaka) nekoliko višja temperatura[2]. Razlika v temperaturi pa lahko bodisi pomaga tirnico posušiti (in s tem izboljšati koeficient trenja) ali pa morda temeljiteje staliti tanko plast žleda ali pa ....

[1] Poudarjanje pravokotnosti pride do veljave na klancih. Za praktično razliko morajo biti klanci bistveno bolj strmi kot pa so na JŽI RS saj se računa s kosinusom naklona in pri naklonu 25‰ se pravokotna komponenta sile teže razlikuje od celotne sile teže šele na 6. decimalki (1 - 0,000003). Ko pa začnemo govoriti o kakšnih tirnih vzpenjačah (naklon recimo 45°), pa je razlika že kar pomembna (le še 70% teže tišči k tiru). Pri takih naklonih adhezija seveda ni več pomembna, saj je pogon rešen drugače (bodisi z jeklenico ali pa zobniško), začne pa vpivati na stabilnost vožnje po tiru in je dostikrat potrebno izvesti kakšne sorte vpetje koles, ki preprečujejo odmik koles od tirnice.

[2] Malo znano dejstvo glede drsanja po ledu je naslednje: najbolje drsalka drsi po ledu, ko je temperatura ledu tik pod lediščem. Seveda pa je let takrat manj trden. Zato je temperatura ledu ob športnih dogodkih na ledu (hokej, umetnostno drsanje, hitrostno drsanje, ...) zelo pomembna stvar. Pri umetnostnem drsanju so obremenitve ledu malo manjše (manjše število drsalcev sočasno, intenzivnost spreminjanja smeri je v povprečju manjša) in je zato temperatura ledu malenkost višja kot pri hokeju (12 drsalcev sočasno na ledu pomeni večjo obremenitev in več poškodb med igro). Če je temperatura ledu nižja, je led trši ampak tudi počasnejši.
In sedaj pridem do bistva tegale odstavka: led pod drsalko je hiter zato, ker se zaradi visokega tlaka (velika teža na majhno površino) pod drsalko led stopi in nastane tanka plast vode, ki je v tem primeru nekakšno mazivo. Seveda ta plast vode takoj zatem ponovno zamrzne. Če je led prehladen, se pod drsalko ne stopi. Prav tako se led ne stopi, če je površina prevelika (recimo pod čevljem).
Če je na tirnici led (žled), je za adhezijo zelo pomembno, da se ves led pod kolesom odstrani ... deloma se ga zdrobi, deloma pa se stopi, voda pa izrine. Če je stika med kolesom in tirnico preveč, se morda ne stopi ves led ali pa se ne izrine vse vode ali ...

[odbijac]

Mislim, da si zelo lepo povedal @mkx Kot zanimivost bi komentiral samo tole:

In sedaj pridem do bistva tegale odstavka: led pod drsalko je hiter zato, ker se zaradi visokega tlaka (velika teža na majhno površino) pod drsalko led stopi in nastane tanka plast vode, ki je v tem primeru nekakšno mazivo. Seveda ta plast vode takoj zatem ponovno zamrzne. Če je led prehladen, se pod drsalko ne stopi. Prav tako se led ne stopi, če je površina prevelika (recimo pod čevljem).

To je sicer pogosto slišana utemeljitev, a mehanizem ni preprost in ni zares popolnoma razumljen, čeprav se na prvi pogled sliši logično. Pritisk drsalk npr. niti približno ni dovolj visok za kakršnokoli "pravo" taljenje (temperatura ledišča se za tipičnega drsalca zniža le za nekaj stotink stopinje), zato je ta stara in pogosta trditev v učbenikih napačna. Najverjetneje zaradi nekoliko šibkejših vezi molekul vode na površini ledu pride do nekakšnega mobilnega kvazi tekočega sloja debeline reda nanometer, kjer o tekočini in taljenju ne moremo zares govoriti, prej o tem, da je površina ledu enostavno sama po sebi "spolzka". Druga teorija je, da nekaj pravega taljenja povzroči trenje, oziroma, da je resnica nekje v kombinaciji med prvo in drugo teorijo. Mimogrede, obstaja okoli ducat oblik ledu, trdnega stanja te skrivnostne snovi, ki je na Zemlji ena najbolj pogostih in najbolj zapletenih kar jih poznamo. Toliko o enostavnosti

[Peter 5]

Zdravo!
Nekoč so mi v zvezi z obnašanjem ledu pod pritiskom demonstrirali naslednji fizikalni poskus na prostem:

Temperatura: nekaj stopinj pod 0 stop. C
Aparatura: dve leseni kozi in počez klada ledu s presekom ca. 150 x 150 mm, kakršne so nekoč uporabljali v hladilnicah.
Poskus se je pričel, ko je demonstrator obesil preko ledene klade gibko, ca. 1 mm debelo jekleno žico, ki je bila obojestransko obtežene z enakima utežima.

Nato smo odšli v predavalnico, odposlušali ca. 45 min. dolgo predavanje, nato pa si ogledali rezultat poskusa:

Žica z utežima je ležala na tleh, ledena klada pa je neprerezana ležala preko obeh koz - kot pred pričetkom poskusa!

Torej je pritisk obtežene žice talil led in žica je pri potovanju navzdol izpodrivala vodo, ki je nad žico takoj zopet zmrznila. Tako je žica prepotovala ves presek klade in jo de fakto prerezala, zareza pa se je sproti "celila".

Toliko o praksi in teoriji!

LP - Peter

[mkx]

Demonstracijo, kot jo je opisal @Peter 5, prav tako dobro pojasnijo mehanizmi, ki jih je naštel @odbijac ...

Sicer pa obstajajo še druge "čudne" snovi ... ena je recimo steklo, ki pravzaprav ni trdna snov ampak zelo čudna tekočina. Tudi pri steklu se najde kakšen nenavaden pojav. Menda so na neki stekleni fasadi po nekaj letih opazili, da so se steklene plošče, ki so to fasado sestavljale, nekoliko pomaknile navzdol. Na stavbo so bile pritrjene na vogalih in sčasoma so na spodnjih vogalih nastale plastične deformacije - steklo se je nagubalo. In to brez kakšnih razpok ali česa podobnega. Steklo je enostavno ... steklo navzdol.

[odbijac]

(...)

Toliko o praksi in teoriji!

LP - Peter

Niti ne. Regelacija (taljenje vode pri povišanem pritisku) je znan pojav, a potrebni so tlaki reda več deset ali več sto bar. Že za taljenje pri -1°C rabiš 150 bar, pri -4°C je to že kar 500 bar, s tem da je že doseganje prve številke pri drsalcu (po eni drsalki, le 10 cm dolgi, pol milimetra široki) zelo optimistično. Na hokej se ne spoznam, menda pa je najboljši led pri nekaj pod -5 stopinj, drsamo pa lahko seveda tudi pri nižjih temperaturah. Skratka, regelacija drsanja ne more razložiti, pa tudi pri žici odgovor v resnici ni preprost.

[odbijac]

Aja, me je že @mkx prehitel Skratka tudi primer z žico je popolnoma praktično jasen, a razlogi zakaj se to zgodi v resnici niso nujno enostavni (pri -2°C, 150 mm kladi in 1 mm žici potrebuješ uteži s skupno maso nekaj sto kg, tudi če privzameš, da vsa masa pritiska na manj kot 1 mm širine).

[mkx]

Je že tako, da je voda (razen v plinskem stanju) en sam velik čudež, saj po analogiji z drugimi, podobnimi, snovmi ne bi smela biti tekoča pri "sobnih" temperaturah in ne trdna pri "zimskih" temperaturah. Menda je tudi edina tekočina, ki ni najbolj gosta pri temperaturi tališča, ampak pri višji (voda ima največjo gostoto pri 4°C).

[igor72]

V tem nesrečnem kilometru, kjer se zgodi večina obležanj, bomo to število povečali še za vse tiste, ki so do sedaj komaj lezli skozi dvojni "S"...


Seveda se še kakšno leto ne bo noben preveč sekiral, saj so trenutni stroji imuni na take izume....ko se pa Helge vrnejo