Modernizacija Slovenskih Železnic

[mkx]

Urni takt do Kopra je pretiran, ni toliko prebivalstva.

Frekvenca ni toliko pogojena s številom potencialnih potnikov kot je pogojeno z uporabnostjo storitve za potnike. Torej urni takt je potreben (ker dvourni takt je neuporaben skoraj ravno toliko, kot če vlaki vozijo brez takta), če je potnikov manj to pomeni manjšo potrebno kapaciteto vlakov (torej manjše garniture).

[Ljubitelj]

Res je, dogajajo se prevračanja. So pa tudi iztirjenja, recimo frecciarosa 1000 pri Livragi 6.2.2020 (https://en.wikipedia.org/wiki/Livraga_derailment). Resda na kretnici, ki je imela hitrost vožnje.....

Na kretnicah, če niso dobro vzdrževane, vlaki iztirjajo tudi pri dovoljeni hitrosti. Na kretnicah so lokalno večji pospeški zaradi nekontinuirane proge. Vsak potnik občuti vožnjo čez kretnico, pa čeprav ni v odklon. In v Kuniedovi formuli je poseben člen, ki upošteva vpliv vibracij zaradi neperfektnosti tirnega razmika. Verjetno se pa za posamično kretnico ne da razviti teoretičnega modela, ki bi lahko upošteval vse anomalije na kretnici. Na kretnici seveda lahko lokalna vibracija v vertikalni smeri povzroči iztirjenje, ampak sam mislim, da je povsem irelevantno ugotavljati ali se je vlak prevrnil ali iztiril če zapelje s hitrostjo 292 km/h čez kretnico v odklon z dovoljenimi 100 km/h. Sicer bi pa posnetek pokazal ali je vlak najprej iztiril ali se prevrnil. Pa ga ni videti. Se pa lepo vidi na znanem posnetku iz Španije, da se vagoni prevračajo (visokotežiščnbni pogonski najprej) in ne iztirjajo.
Samo stanje proge seveda ima pomen, toda verjetno se je le v kakšni zumbolandiji zgodilo, da bi se notranja tirnica v zavoju prevrnila pod težo vlaka, kakor si menda dpmneval enkrat prej. Vlak pač pritiska na tirnico bolj ali manj vertikalno.

[mkx]

Vlak pač pritiska na tirnico bolj ali manj vertikalno.

Če se lahko vlak prevrne, to očitno ne drži.

[desiro]

Za Jesenice in Mursko Soboto se nagibnikov ne rabi. Najkrajši vozni čas na Gorenjki je že zdaj okrog 50 min, s prenovo proge Ljubljana - Kranj se še zmanjša. Od Pragerskega proti Murski Soboti je ravnina in gre 160 brez nagibne, samo sprememba pravilnika bi bila potrebna, da bi se Stadlerju dovolilo voziti 160 km/h.
Urni takt do Kopra je pretiran, ni toliko prebivalstva. Dvourni bi bil dovolj. Obnovo do Novega Mesta se bo pa še čakalo. Ampak recimo tam 6-7 garnitur bi ob pametno zastavljenem voznem redu zadostovalo.

Med Ljubljano in Jesenicami bi nagibni vlak prišel še kako prav, seveda ob pametno zastavljenih postankih in križanjih bi lahko progo prevozil v vsega 30 min.

[Ljubitelj]

Ljubitelj napisal/-a: ↑31.01.2024, 8:21:54
Vlak pač pritiska na tirnico bolj ali manj vertikalno.

Če se lahko vlak prevrne, to očitno ne drži.

Poudarek je na bolj ali manj, saj so bočni pospeški velikostni red manjši od težnega. In v skrajnem primeru, ko so bočni pospeški dovolj veliki pač zunanje kolo pritiska na tirnico z zelo majhno silo. Sila na notranji je pa večja, in skorajda v smeri tirnice (glej začetek stavka) tako da resno dvomim, da se na normalno vzdrževani progi tirnica prevrne. Pogled na presek tirnice ti pove, da bi bila potrebna silno velika sila v smeri pravokotno na tirenico, da bi prišlo do prevrnitve nepritrjene tirnice. Toda v primeru take sile se vlak prevrne! Sicer pa lahko pokažek kakšen primer, ko se je proga vsled prehitre vožnje v ovinek tako deformirala, da je vlak iztiril, ampak pozor pred iztirjenjem in ne po njem! Do takrat je pa to samo neosnovana špekulacija.

[Re 4/4]

Med Ljubljano in Jesenicami bi nagibni vlak prišel še kako prav, seveda ob pametno zastavljenih postankih in križanjih bi lahko progo prevozil v vsega 30 min.

No ja, to vprašanje je precej bolj kompleksno. Primerjalni izračun se naredi samo med Jesenicami in Kranjem, do Ljubljane pa tako ni predvidenih večjih potreb po nagibanju. Ko imaš narejen izračun voznega reda za prvi odsek, pa še narediš primerjavo v ceni nakupa in servisov med garnituro (s primerljivo število sedeži) z in brez nagibne tehnike. Daš na mizo razliko v času in razliko v ceni in mobilnost potnikov, pa se šele takrat odločiš. Velikokrat boš videl, da nagibni vlak lahko hitro izgubi smisel. Za 10 minut prihranka časa na "kratki" razdalji, ne boš dal bistveno več milijonov v nakup nagibnega vozila, ker recimo z Desirotom, Filrtom ali Kissom, že sam po sebi ne boš imel bistvene dodatne stroške delovanja. Bistveno drugače pa bi bilo, če je primerjali odsek dolg. Recimo Švedi in Norvežani imajo podoben model. Imena se sicer ne spomnim, imam pa nekje v bookmarih shranjeno. Ko se odločijo nekaj modernizirati, imajo jasno formulo, ki gleda na takšen način. Če vse skupaj ne dosega dovoljšnega pozitivnega vpliva na družbo, potem projekta ne izvedejo. Ne potrebujejo tisoč študij in pa miselnosti, da so za prihranjeno minuto potovanja pripravljeni plačati 200 milijonov evrov, če projekt nima širšega vpliva.

[desiro]

Med Ljubljano in Jesenicami bi nagibni vlak prišel še kako prav, seveda ob pametno zastavljenih postankih in križanjih bi lahko progo prevozil v vsega 30 min.

No ja, to vprašanje je precej bolj kompleksno. Primerjalni izračun se naredi samo med Jesenicami in Kranjem, do Ljubljane pa tako ni predvidenih večjih potreb po nagibanju. Ko imaš narejen izračun voznega reda za prvi odsek, pa še narediš primerjavo v ceni nakupa in servisov med garnituro (s primerljivo število sedeži) z in brez nagibne tehnike. Daš na mizo razliko v času in razliko v ceni in mobilnost potnikov, pa se šele takrat odločiš. Velikokrat boš videl, da nagibni vlak lahko hitro izgubi smisel. Za 10 minut prihranka časa na "kratki" razdalji, ne boš dal bistveno več milijonov v nakup nagibnega vozila, ker recimo z Desirotom, Filrtom ali Kissom, že sam po sebi ne boš imel bistvene dodatne stroške delovanja. Bistveno drugače pa bi bilo, če je primerjali odsek dolg. Recimo Švedi in Norvežani imajo podoben model. Imena se sicer ne spomnim, imam pa nekje v bookmarih shranjeno. Ko se odločijo nekaj modernizirati, imajo jasno formulo, ki gleda na takšen način. Če vse skupaj ne dosega dovoljšnega pozitivnega vpliva na družbo, potem projekta ne izvedejo. Ne potrebujejo tisoč študij in pa miselnosti, da so za prihranjeno minuto potovanja pripravljeni plačati 200 milijonov evrov, če projekt nima širšega vpliva.

No saj linja ne bi rabila bit Ljubljana - Jesenice, lahko bi vozili taktno, med npr. Dobovo in Jesenicami, kadar ni EC vlaka. Drugače bi pa tudi na relaciji Kranj - Ljubljana imel hitrejši potovalni čas, proga vseeno ima nekaj ovinkov, res da blagih a jih ima, in če lahki vlak vozi s hitrostjo 100 - 110 km/h bi nagibni z lahkoto vozil 130-160 km/h.

[vidkrt]

in če lahki vlak vozi s hitrostjo 100 - 110 km/h bi nagibni z lahkoto vozil 130-160 km/h.

Imam eno bolj brezvezno vprašanje, a me zanima že dlje časa: če bi se ta obstoječi odsek med LJ in KR v celoti posodobil in obnovil, bi lahko tudi t. i. "lahki vlaki" (Desiroji, Flirti) vozili recimo 130 km/h ter tovorni in ostali vlaki cca. 120 km/h?

[desiro]

in če lahki vlak vozi s hitrostjo 100 - 110 km/h bi nagibni z lahkoto vozil 130-160 km/h.

Imam eno bolj brezvezno vprašanje, a me zanima že dlje časa: če bi se ta obstoječi odsek med LJ in KR v celoti posodobil in obnovil, bi lahko tudi t. i. "lahki vlaki" (Desiroji, Flirti) vozili recimo 130 km/h ter tovorni in ostali vlaki cca. 120 km/h?

To je stvar izračunov, glede na samo traso proge bi na več delih lahki vlaki lahko vozili tudi 160 km/h, tovorni pa več kot 100 pri nas najbrž nikoli ne bodo vozili.

[vidkrt]

Povezava na video

Še video o prenovljeni postaji Šentjur

[gorican]

NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE JESENICE–SEŽANA

http://www.krajsamorazdalje.si/projekti ... ice-sezana

[Mewgo]

NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE JESENICE–SEŽANA

http://www.krajsamorazdalje.si/projekti ... ice-sezana

Nikjer ni omenjen bohinjski predor

[Sergej]

Kako kaj poteka obnova Ljubljana-Borovnica? V kratkem naj bi pričeli z obnovo ŽP Brezovica in ŽP Preserje...