Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
trocken
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 780
Pridružen: 22.12.2009, 10:55

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a trocken »

Pošiljam še enkrat, ker sem prej napačno citiral Ljubitelja.

S tem se ne strinjam. Na področju Bohinjske proge se v poletnih mesecih nahaja skoraj toliko turistov kot v Ljubljani. In kaj prestolnica naredi za posodobitev prometa na Bohinjki ? Koliko se piše o prometu v Ljubljani in po koridorjih (ki niso in ne bodo evropski, zapomnimo si to, ta vlak je odpeljal), koliko pa se naredi za sodobnejše potniške povezave na Bohinjki, ki bi bile v trenutnem svetovnem trendu ekološkega prevoza, kombinacije s kolesi...) NIČ se ne naredi. Tu ni potrebne nobene sociale temveč samo dober gospodar, ki ga pa v Ljubljani ni.
LukaSLO
Pom. strojevodje
Pom. strojevodje
Prispevkov: 57
Pridružen: 13.07.2012, 11:59

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a LukaSLO »

Luka, Luka, ne govori na pamet, da je vse v državi slabo, po občinah pa super. Je že tako, da je norost, ali pa sposobnost, ali pa bog ne daj njuno nasprotje, enakomerno porazdeljena med ljudmi in statistično ni mogoče doseči pomembne razlike med centralno in decentralizirano/občinsko oblastjo.
Izkušnje kažejo tako, sicer pa vedno lahko obstajajo izjeme. Ko mora nekaj v lokalnem okolju narediti državni organ (ni pod pristojnostjo lokalne samouprave) se to običajno ne premakne nikamor. Uradnikov v Ljubljani ne zanimajo "neke neumnosti" več 100 km stran od prestolnice. To je resnica, žal!

Ljubitelj, praviš ni denarja?! To so izgovori, denar je in usmerjajo ga tja, kamor reče politika. Tisti, ki je močnejši, tam kjer je največji gospodarski interes. Ampak če gledamo zgolj in samo tako, potem lahko regionalne proge kar ukinemo.

Vsi Slovenci prispevamo davke in si zato zaslužimo enakomeren razvoj. Ja, Ljubitelj, tudi ljudje v Beli krajini (demografsko ogrožena pokrajina!) si zaslužijo kakovostno cesto in železnico. In na to čakajo že desetletja. Mar ne bi pokazali vsaj nekaj dobre volje in jim posodobili vsaj en cestni odsek, oz vsaj en del proge?

Lepo je bit pameten in drugim ljudem odrekat tisto, kar je enim samoumevno.

Bohinjska proga je železniški biser, ki bi jo lahko odlično izkoristili v turistične namene. Proga LJ-NM-Metlika pa je tudi zelo zanimiva glede potniškega prometa (že sedaj ga je precej), poleg tega se po njej vsak dan peljejo kompozicije lesa iz Kočevskega roga, tovor dolenjskega gospodarstva, ki je gonilo slovenskih izvoznikov (Revoz Novo mesto, Ursa steklena volna Novo mesto, Adria Mobil Novo mesto, Trimo Trebnje itd.).
Uporabniški avatar
Čišo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 704
Pridružen: 29.10.2005, 17:41
Kraj: Bohinjska železnica

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a Čišo »

@LukaSLO, načel si odlično debato in tudi oba tvoja pisna izdelka sta impulza v pravo smer! Morda bi edinole spremenil naslov teme: npr. "Problem razvoja regionalnih prog v Sloveniji" ali pa "(Ne)usklajen razvoj železnic v SLO ..."

S problematiko neke regionalne proge, ki jo v prejšnjih postih večkrat omenjate, se ukvarjam že kar lep čas, in v vseh teh letih mi postaja vedno bolj jasno, da je ta problem med drugim neločljivo povezan prav z organizacijo lokalne oz. regionalne samouprave v Sloveniji. Da, krvavo nujno potrebujemo pokrajine, in @Ljubitelj se v tem primeru moti, ker meša upravne nivoje v posameznih državah - Slovenija v celoti se npr. lahko meri z italijanskimi DEŽELAMI (=regioni), ne pa POKRAJINAMI (=provincie), ki so precej manjše enote. O tem, da je ustanovitev pokrajin in s tem zapuščanje toplih stolčkov za nekatere katastrofalna sprememba, zdajle tukaj raje ne bi razpravljal.

Pridevnika "lokalen" in "regionalen" imata pri nas prevečkrat prizvok manjvrednosti, kar je seveda popolnoma zgrešeno. V vseh teh letih prizadevanj za "mojo" progo sem prevečkrat naletel na razna nedodelana mnenja o tem, da je treba poudarjati mednarodni ali celo tranzitni pomen te proge. To bi med drugim pomenilo, da je treba na progi brezpogojno zagotoviti ločitev prometa od upravljanja infrastrukture in zagotavljati prost dostop vsej možni konkurenci. V primeru, da progo klasificiramo kot regionalno, pa te evropske direktive zanjo ne veljajo in jo torej lahko organiziramo kot celovito firmo ter po svoje špilamo socialo, ekologijo, mednarodni biznis in magari še glasbene želje ... Se spomnite referenduma leta 2003 ...?

@trocken, ki plava v isti mineštri kot jaz in so mu stvari enako kristalno jasne, je lepo napisal: potrebujemo pravega gospodarja, ki pa ga v Ljubljani ni. In ga za take "vukojebinske" zadeve tudi nikdar ne bo. Če v Ljubljani mislijo, da smo zato, ker pač živimo za devetimi gorami in devetimi vodami, neumni in nesposobni, se hudo motijo. Kajti zdravo pamet še premoremo, pa tudi po kak zgled na opevani Zahod imamo celo kaj bližje kot oni. Samo priložnost nam je treba dati, pa jih bomo koštali manj kot danes, naredili pa veliko več.

@LukaSLO, prosim poskrbi, da tvoje pisanje doseže čimvečji del javnosti!
Tako počasi se prebujamo ...
(po)potnik
Pom. strojevodje
Pom. strojevodje
Prispevkov: 58
Pridružen: 19.08.2013, 9:55

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a (po)potnik »

LukaSLO, se kar strinjam s tabo v osnovi.

Slovenija si zasluži bolj enakomeren razvoj železnic. Toda pri tem se je potrebno zavedati, kdo bo to izpeljal? Država nima interesa, občine so premajhne in premalo povezane, pokrajin nimamo. Pa jih rabimo? Da, rabimo jih, toda po drugi strani se jih kar bojim. Glede na slovensko realnost se zna zgoditi, da Slovenijo razdelijo na ogromno število pokrajin, ki bodo premajhne in posledično prešibke za kakšne investicijske naložbe. Obenem pa bodo dobile ogromno novih uradnikov s previsoko plačo glede na neučinkovitost. Tako kot z občinami, ki so se namnožile od mislim da 64 na 213, če se ne motim. Prav tako se zna zgoditi, da se število pokrajin poveča na kakšnih 15-20, kar bo zgolj še povečalo centralizacijo zaradi pokrajin. Poleg tega bo potem nov problem, poleg državnega centra bodo še pokrajinski centri in ljudje na obrobju bodo preklinjali oba. Primer recimo primorske pokrajine (severna+južna)-pojasni Goričanom in Sežancem, zakaj je center v Kopru. Posledično pride do nezadovoljstva in cepitve na severnoprimorsko pokrajino. Kasneje še na Kraško (notranjsko) in imaš iz ene že 3 pokrajine. Center s financami se pa smeji. Tako da glede pokrajin se rabi temeljito premisliti, kako jih uvesti. Pa pustimo politiko, čas je za železnice.

Prva stvar, ki bi jo bilo treba urediti, je bolj jasna in transparentna ločitev infrastrukture od potniškega in tovornega prometa. Ne pa da se na račun zmanjševanja vzdrževanja dela dobiček v tovornem prometu. Tovorni in potniški promet naj plačujeta infrastrukturi prispevek za uporabo tirov, kot tovornjaki in druga cestna vozila plačujejo cestnino na avtocestah. Sicer to se že zdaj plačuje, toda pobrani zneski so smešno nizki glede na prepeljan tovor (in ljudi). Ta denar pa naj se vlaga v vzdrževanje prog. Rekonstrukcije in novogradnje pa naj se financira iz evropskih sredstev ter dolgoročnih kreditov na račun infrastrukture. Ter delno seveda tudi iz državnih sredstev. Infrastruktura naj postavi tudi urnik voženj vlakov, pri čemer mora veljati red tako za potniški kot za tovorni promet. Zamuda vlaka, ki s tem povzroči zamudo drugim vlakom mora pomeniti penale za izvajalca prevoza (potniški ali tovorni izvajalec), obenem pa mora tudi infrastruktura omogočiti normalno izvedbo prevoza. V primeru, da jo ne, plača ona prevoznikom penale (recimo zaradi zamud, ki nastanejo zaradi počasnih voženj, okvar napajanja,...). Prav tako mora biti "cestnina za železnice" oziroma uporabnina določena na podlagi stanja proge-dobro vzdrževana proga pomeni hitrejši čas potovanja in večjo prepustnost kot slabo vzdrževana proga, zato mora biti prva bolje plačana. Tako bo infrastrukturi v interesu hitrejše vzdrževanje ter bodo tudi počeli stvari, ki so na zahodu samoumevne. Npr. nočno vzdrževanje, uporaba strojev pri rekonstrukciji, itd. Čas mora postati denar tudi na železnici.

Glede regionalnih prog bi moral veljati bolj protekcionistični režim, recimo več državnih sredstev, medtem ko bi morale glavne proge z močnim prometov več prispevati same.

Kar se tiče potniškega prometa-tu je ogromno možnosti za napredek, samo lotiti se ga je treba. Nekaj enostavnih in poceni ukrepov bi rešilo veliko težav. Npr. ureditev voznih redov, več regionalnih vlakov, ki ne ustavljajo v vsaki vasi. Kolesarjem prijaznejši vlaki, obveščanje potnikov, spletna in mobilna prodaja vozovnic. To so stvari, ki so relativno poceni. Potem pa so seveda ukrepi, ki terjajo sodobnejšo infrastrukturo in vozila. Tu smo pa pri večjih vsotah.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Izgleda, da je le popotnik na realnih tleh kar se tiče razvoja regionalnega prometa. Toda kot rečeno, so celotne SŽ le regionalni potniški prevoznik z nekaj izjemami kot so peščica vlakov reda MV,IC,ICS. Regionalni promet bi imel smisel le v organizaciji SV z usmeritvijo na CE in MB in ostanek, ki v glavnem gravitira v Center. Problem ostane Bohinjka, ki povezuje dva (ali tri) regionalne centre JE,NG in mogoče (SE) in bi si pravzaprav zaslužila posebno organizacijo, recimo podobno kot so storili v Türingiji (bivši Vzhodni Nemčiji). Toda ob njej ležeče občine so v glavnem slabotne, materialno in po številu davkoplačevalcev in medpokrajinsko sodelovanje bi spet postalo težavno. Ima pa proga nedvomno turistični potencial. Toda za smiselnost obratovanja proge mora le ta imeti dovolj potnikov (se pravi nekaj tisoč dnevno) ali dovolj tovora. Tako kakšne posebne investicijske dejavnosti ni pričakovati.
Seveda se pa lahko s pametnimi ukrepi v infrastrukturi doseže marsikaj, toda SŽ in pristojni organi imajo globoko zamrznjene možganske celice in se ne zavedajo tehnoloških možnosti v XXI stoletju in dodatno duše potencialni tovorni promet.
K izjavi popotnika
Obenem pa bodo dobile ogromno novih uradnikov s previsoko plačo glede na neučinkovitost. Tako kot z občinami, ki so se namnožile od mislim da 64 na 213, če se ne motim.
pa samo to. V državi se zmanjšuje število uradnikov, toda istočasno se število uradnikov po občinah povečuje skorajda v enaki meri!

SLOLuka pa naj poda kakšen podatek o kompozicijah vlakov lesa dnevno iz Kočevskega Roga in kakšna množica avtomobilov se dnevno vali iz Revoza po železnici, da ne omenimo vlakov sestavnih delov in materiala v Revoz..... Pa tudi v Trimu že dve leti pri občasnih vožnjah na Dolenjki nisem opazil svetlečih tirov. Za Adria mobil ni kaj dosti videti, in tudi ne še pred leti, ko je pripeljal tovorni vlak v Lj nekaj pred sedmo. Ursa je pa imela (ali še?) res neke redne vtedenske vlake v Romunijo.

[quoteProga LJ-NM-Metlika pa je tudi zelo zanimiva glede potniškega prometa (že sedaj ga je precej), poleg tega se po njej vsak dan peljejo kompozicije lesa iz Kočevskega roga, tovor dolenjskega gospodarstva, ki je gonilo slovenskih izvoznikov (Revoz Novo mesto, Ursa steklena volna Novo mesto, Adria Mobil Novo mesto, Trimo Trebnje itd.).
[/quote]

Moje videnje je namreč nekam nasprotno.

LPL
LukaSLO
Pom. strojevodje
Pom. strojevodje
Prispevkov: 57
Pridružen: 13.07.2012, 11:59

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a LukaSLO »

@ Ljubitelj:

Potnikov je glede na raven vlakov in proge še veliko. Ljudje uporabljajo potniške vlake, čeprav vozi iz nm v lj več kot uro in pol, kar je povsem nekonkurenčno. V kolikor bi imeli sodobno železnico, verjemi, da bi bila zasedenost vlakov še veliko boljša (dnevnih migracij je veliko).

Glede tovorneg prometa natančnih podatkov nimam, jih bom pa pridobil.

Naj rečem, da dnevno v Straži nalagajo kompozicije lesa, ki so namenjene v Avstrijo. Ursa je dobavitelj steklene volne za vso srednjo Evropo in odpelje z vlaki veliko tovora (načrtuje širitev tovarne in podaljšanje industrijskih tirov - že izdelan OPPN). Za Revoz je železnica zelo pomembna, konec koncev so Francozi financirali najdaljši žel. most pri nas ter tovorno postajo.

Glede Adrie Mobil je res prišlo do upada. Razlog je v tem, da nova tovarna ni neposredno povezana s tiri, investicija v nov tir pa se ne izplača zaradi večje konkurenčnosti prevoza po cesti (zanič nosilnost proge - manj naloženi vagoni - višji stroški).

Torej, potencial dolenjske proge je, samo treba investirati v posodobitev proge, da bo postala konkurenčnejša.
dare20
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 371
Pridružen: 10.02.2011, 15:59

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a dare20 »

Se delno strinjam z sogovorniki v zvezi prometa po železniških tirih. Namreč graditev transportne politike na subvencijah in goljufanju je pot v propad. To vidimo na vsakem koraku. Zato je potrebno politiko transporta urediti tudi tako, da se začne nalaganje tovora po postajah in se tako začne povečevati promet. Če recimo napolnijo 10 vagonov povprečno vsak dan na določenem odseku proge z raznii surovinami, ki so potrebnezaproizvodnjo lahko pričakujemo napredek. Če gledamo primerjavo prometa po LJUBLJANI pa vidimo, da je čas vožnje za 15 km dolgo pot avtobusa doseže 50 minut. Toliko o primerjavi voznga reda vlakv z avtobusi. Če pa gledamo recimo vlak iz ZM v Ljubljano pa potuje okrog 1uro in 10 minut. RAzdaljapa je celo daljša. Zato še vedno trdim, da je potrebno žlhnobo nagnati iz železnie in razne politične povzpetnee, ter pogledati celotno politiko iz vidika gospodarstva in proizvdnje. Železnica pa bi lahko nudila transportni suport.

Žal ne vidim rešitve tudi, če se vsi tiri in proge zgradijo na novo, če pa nimaš samoodgovornih ljudi. To, da ti objavi skico proge in celo spletni iskalnik najde kot prvi zadetek, da je križišče GROBELNO nalslednje od LJUBLJANE in ne Zidani most pove vse.

Zato menim, da je tma, katero je načel predhodnik dobra.
LukaSLO
Pom. strojevodje
Pom. strojevodje
Prispevkov: 57
Pridružen: 13.07.2012, 11:59

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a LukaSLO »

Naj podam repliko na določene trditve, ki jih je zapisal Ljubitelj.

Pravi, da se vlaga v tiste proge, kjer je dovolj prometa (torej so ekonomsko upravičene). Dejstvo pa je, da nekaterim progam sploh ni dana možnost, da bi to bile. Slaba nosilnost, ki zmanjšuje konkurenčnost in predolgi potovalni časi na račun infrastrukture sta dva dejavnika, ki progam onemogočata večji promet. Ne moreš pričakovati enormne količine tovora in potnikov, če je prevoz dražji od cestnega in če je potovalni čas za 45 minut daljši od cestne povezave. To so neizpodbitna dejstva.

Kljub temu je dolenjska proga po mojem prepričanju bolj zasedena regionalna proga. Na njej dnevno pelje 14 parov potniških vlakov + tovorni promet. Predvsem jutranji in popoldanski vlaki (šole, službe ...) so redno polni, še veliko več ljudi pa bi vlak uporabljali, če bi zmanjšali potovalne čase in jih naredili konkurenčnejše cestnim. Verjemite mi, da se ljudje raje vozijo z vlakom kot avtobusom. Med novoletnimi prazniki se je veliko družin z otroki peljalo z vlakom gledati lučke v Ljubljano itd.

Ampak, nekateri vidijo v Sloveniji samo X. in V. koridor, vse ostalo je neupravičeno, se ne splača ... Takšna je slovenska logika.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Lukec, Lukec,

Dolenjska proga sploh ni vprašanje. Je kar spodobno urejena, res da bi lahko bila bolje in tudi prometa je še kar nekaj.
Toda izdatne investicije v regionalne proge in istočasno zanemarjanje glavnih prog (ZM-Šentilj recimo je v nerekonstruiranem delu v slabšem stanju kot Lj-NM in tudi kategorija je v obeh primerih samo C) bi bila generalna norost. Izvirna težava je pač usmeritev RS na cestni promet. Glede na to, da se masovno oglašujejo nepremičnine, recimo v Dolenjskih toplicah naprimer, kot na pragu Ljubljane, samo 40 minut z avtom je tako in tako nemogoče biti konkurenčen z javnim prometom.
Takšna je pač realnost, pa da ne bi mogoče pričakoval, da v tujini lokalni vlaki prometujejo kaj dosti hitreje. In prenekatera lokalna proga v Nemčiji ni v boljšem stanju kot pri nas, še mednarodno pomembne so opremljene še z lokovnimi signali etc.... (München-Furth am Wald-Plzen-Praga naprimer).

LPL
LukaSLO
Pom. strojevodje
Pom. strojevodje
Prispevkov: 57
Pridružen: 13.07.2012, 11:59

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a LukaSLO »

Ljubitelj, ne vem, zakaj nočeš razumeti, kar ti hočem povedati ...

Jasno je, da so glavne proge na V. in X. koridorju najpomembnejši del slovenskega železniškega omrežja. Zato je prav, da se v njih intenzivno vlaga, temu nikakor ne oporekam.

Vendar navedeno zgoraj še zdaleč ne pomeni, da v regionalne proge 30 let in več ni treba vložiti popolnoma ničesar (razen, kar je nujno za obratovanje + kakšen peron se zamenja). In ravno to delamo v Sloveniji. Namesto, da bi postopoma v več letih po planu prioritet obnavljali posamezne mostove in druge objekte, odseke prog itd., mi ne storimo ničesar. S tem zgolj povečujemo stroške vzdrževanja, saj bolj kot je zadeva stara in brez obnov, dražje je vse skupaj. To je jasno.

Ne govorim, da bi morali sedaj vse regionalne proge povsem rekonstruirati in posodobiti za hitrosti do 160 km + urediti elektrifikacijo. Sploh ne! Želim zgolj opozoriti, da ni prav, da se v regionalne proge ne vlaga nič, in da bi lahko s pametnim načrtovanjem v desetletju ali več postopoma lahko vsaj delno posodobili te proge. Pomeni, da bi proge usposobili za višje hitrosti (npr. do 120 km na uro, elektrifikacija postopoma). Npr. v prvih 5 letih bi modernizirali 1 odsek (Novo mesto - Mirna Peč, ta del je obupen) in naredili še nekaj del na objektih, potem bi v naslednjih 5 letih spet se lotili enega projekta. Nič pompozno, nič megalomansko, postopoma in preudarno. Vendar raje ne, pustimo, da propade!

Na regionalnih progah se ne dela nič (OK, GSM-R!), tudi pasivno zavarovanih prehodov se ne zavaruje z zapornicami oz. odpravi (teh je zelo veliko), zato morajo vlaki ves čas znatno upočasnjevati. Če bi postopoma odpravljali take prehode, posodabljali odseke, bi lahko potovalne čase in kakovost storitve bistveno izboljšali.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Luka,

sanjaš pri živem truplu. Samo to lahko rečem, recimo:
Želim zgolj opozoriti, da ni prav, da se v regionalne proge ne vlaga nič, in da bi lahko s pametnim načrtovanjem v desetletju ali več postopoma lahko vsaj delno posodobili te proge. Pomeni, da bi proge usposobili za višje hitrosti (npr. do 120 km na uro, elektrifikacija postopoma).
Saj še na glavnih progah vlaki skorajda ne vozijo s tako hitrostjo. Na progi Kp-Lj-Je pa nikjer.
Npr. v prvih 5 letih bi modernizirali 1 odsek (Novo mesto - Mirna Peč, ta del je obupen)
Me Lj in NM je 75 km, med NM in Mirno Pečjo je 9,6 km in to bi ti obnavljal 5 let, sicer pa se tam zadnje čase nekaj dela če mi je kaj znano iz zapor. Ti bi torej obnavlja s silovitim tempom 2 km-leto, vlak za remont (Swietelsky tako oglaša) to opravi v dveh šihtih!. Celoten odsek torej kakih 35 let. Daj se skuliraj in nehaj bluzit če nisi domač s številkami!

LPL
električar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 317
Pridružen: 17.08.2006, 13:47

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a električar »

Moram se vmešati v debato Ljubitelja in LukaSLO glede vlaganj v lokalne proge in citirati svoj prispevek izpred meseca in pol v temi Modernizacija slovenskih železnic, ki je mmg sorodna tej.
Menim, da bi država lahko celotno železniško omrežje spravila na dostojen nivo v 15 letih, če bi bila pripravljena v posodabljanje investirati kakih 200 do 300 M€/leto svojega denarja in še kaj izpuliti iz EU fondov. Seveda bi se morali vzdržati naslednjih megalomanskih projektov, bolje bi se bilo omejiti na manjše posege, kakršne npr. predlaga večkrat omenjena študija PNZ o primestnem prometu.
Če bi npr 2/3 od predlagane vsote vlagali v glavne proge in 1/3 v lokalne, je to v 15 letih 3 milijarde oz 5 M€/km za glavne proge in 1,5 milijarde oz 2,5 M€/km za stranske. Ob predpostavki, da se redno vzdrževanje financira iz uporabnine, bi s tem denarjem lahko zavarovali nezavarovane nivojske prehode, uredili SVN in peronsko infrastrukturo na postajah opravili remonte najbolj kritičnih odsekov. Letno je to kakih 2 do 3% državnega proračuna. Če država razmetava denar za vse neumnosti in neproduktivno porabo, bi se moral najti tudi za infrastrukturo.
Lep zgled najdemo v Gusarjevih fotopisih z avstrijskih prog, kjer je vse lepo urejeno, pa ne bi rekel da je bilo tam porabljenega veliko denarja. Pa še ena predpostavka mora biti izpolnjena - da se ne krade.


lp
Uporabniški avatar
sikos
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1038
Pridružen: 28.01.2012, 20:10
Kraj: Dolenjska

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a sikos »

Ljubitelj napisal/-a: Me Lj in NM je 75 km, med NM in Mirno Pečjo je 9,6 km in to bi ti obnavljal 5 let, sicer pa se tam zadnje čase nekaj dela če mi je kaj znano iz zapor. Ti bi torej obnavlja s silovitim tempom 2 km-leto, vlak za remont (Swietelsky tako oglaša) to opravi v dveh šihtih!. Celoten odsek torej kakih 35 let. Daj se skuliraj in nehaj bluzit če nisi domač s številkami!

LPL
Po eni strani ima LukaSLO kar prav, sej ta odsek že nekaj let modernizirajo, pa še sedaj ni moderniziran - ker dajejo tire "staro za staro". Še dan danes te močno premetava, kljub dokaj visoki hitrosti (60 km/h?)... #-o
Danes storite prijazno dejanje "kar tako". Kadar naredite nekaj dobrega za druge, postanete sami srečnejši.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

električar,

osnovni problem z zanemarjanjem lokalne železniške mreže (isto seveda z glavnim križom) je bil storjen z nerazumsko hitro gradnjo AC v začetku novega tisočletja na osnovi nepremišljenega jemanja kreditov. Posledica je ta, da ima RS največ km AC na prebivalca v EU, razpadlo železniško omrežje in v logično sledeči krizi propadle neorgansko rastoče gradbene firme.

Situacija se zadnje čase sicer malo izboljšuje, kar veliko se vlaga, tudi nerazumno (Gr-Ko), vendar čudežev ni mogoče pričakovati, še manj pa da bi se infrastruktura vzdrževala iz uporabnin. Te znašajo komaj 10M/leto, pri čemer potniški promet ne prispeva NIČ.

Sicer pa poglejmo številke. Po zadnjih javno objavljenih podatkih za leto 2013 (LP SŽ za 2014) znašajo stroški vzdrževanja JŽI 81,7 M€, od tega gre 52,5M€ za vzdrževanje prog, 18,2M€ za SVN in TK in 11,1M€ za EN in vozno mrežo). Celoten prihodek Infrastrukture pa znaša letno 138,9 M€.

Seveda pa po vseh Butalah rastejo zanesenjaki, ki bi naredili ne vem kaj, začenši z novo progo v Koper (cena brez DDV nekaj čez 1milijardo, namenoma ne rečem drugi tir, ker bi znašali stroški njegove gradnje po podatkih iz gradbeniških krogov 3-4x manj), nekateri sanjajo o novi hitri progi na Jesenice, le takih junakov ni, ki bi se lotili realnih projektov temelječih kolikor se da na obstoječi infrastrukturi.

Kaj se pa točno dela na odseku NM-Mirna Peč bi pa lahko povedal kar Sikos, ki je tam očevidno reden gost. Dvomim, da samo menjavajo tračnice.

LPL
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4293
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Pogled na modernizacijo železniškega omrežja

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

električar napisal/-a: Lep zgled najdemo v Gusarjevih fotopisih z avstrijskih prog, kjer je vse lepo urejeno, pa ne bi rekel da je bilo tam porabljenega veliko denarja. Pa še ena predpostavka mora biti izpolnjena - da se ne krade.
lp
Bingo. Pri sosedih inšpektorji in komisije pa fondi imajo natančno vlogo kaj delajo. Če kdo ne dela pravilno ali pošteno, ga hitro dobijo. Pri nas pa smo videli nekaj denarja v Kočevko, kjer so se opravila dela, vemo kako in še vedno je proga skoraj mrtva... Pa se noben pristojen organ ni oglasil, zakaj je tako kot trenutno je... Ko je pa potrebno kaj povedati medijem pa jeclajo ali pa kričijo, da je bilo premalo denarja. Največja napaka je pa tako ali tako sistem. Npr za avto daš na tisoče dajatev v cesto pa pride, ko/če ostane kaj. Isti šmoren je z železnico...
Odgovori