Andraževi Fremo moduli
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Na robu modula so za lažjo poravnavo pobrušeni robovi tirnic.
Luknje žebljev sem pokital z lesnim kitom in nato pobrusil.
Objekti, predvideni za vgradnjo na modul in njihova testna postavitev.
Na mestu, kjer bo jezero je bilo potrebno odstraniti del ojačitve.
Glede na izbrane objekte sem porisal in odrezal zadnjo stranico.
Propust sem nalepil pod tire (ker sem ga prilepil postrani sem ga moral prilepiti še enkrat).
Luknje žebljev sem pokital z lesnim kitom in nato pobrusil.
Objekti, predvideni za vgradnjo na modul in njihova testna postavitev.
Na mestu, kjer bo jezero je bilo potrebno odstraniti del ojačitve.
Glede na izbrane objekte sem porisal in odrezal zadnjo stranico.
Propust sem nalepil pod tire (ker sem ga prilepil postrani sem ga moral prilepiti še enkrat).
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Prilepil sem ga s kombinacijo lepila za les in vročega lepila.
Na zgornjem delu modula sem za izdelavo pokrajine uporabil 5cm debel stiropor, ki sem ga oblikoval.
Ker se mi zadnja stranica ni zdela v redu sem jo nekoliko znižal in prilagodil pokrajino.
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Podnožje cerkve sem prilepil na stiropor in ga zaščitil z maskirnim trakom.
Zaščitil sem tudi propust.
Spodnji del pokrajine sem se odločil izdelati iz stirodurja. Stirodur sem uporabil zaradi večje trdnosti, kar mi je omogočilo uporabo tanjše plasti (2-3 cm).
Glede na lokacijo jezera sem označil in odrezal del sprednje stranice modula.
Pri robu modula sem stirodur odrezal pod kotom, kar omogoča več prostora za vijake in lažjo pritrditev modulov.
Da bi se mavec bolje prijel na stirodur sem ga pobrusil z grobim brusnim papirjem.
Zaščitil sem tudi propust.
Spodnji del pokrajine sem se odločil izdelati iz stirodurja. Stirodur sem uporabil zaradi večje trdnosti, kar mi je omogočilo uporabo tanjše plasti (2-3 cm).
Glede na lokacijo jezera sem označil in odrezal del sprednje stranice modula.
Pri robu modula sem stirodur odrezal pod kotom, kar omogoča več prostora za vijake in lažjo pritrditev modulov.
Da bi se mavec bolje prijel na stirodur sem ga pobrusil z grobim brusnim papirjem.
Zadnjič spremenil andrazspan, dne 10.10.2022, 19:56, skupaj popravljeno 1 krat.
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Pred nanosom mavca sem celoten modul posesal, na spodnji strani pa sem stiropor in stirodur ojačal z lepilom.
Celoten modul sem prekril z mavcem.
Ko se je mavec že deloma posušil sem ga poškropil z vodo in zgladil.
V vmesnem času, ko se je mavec sušil, sem sestavil par prikolic.
Ko se je mavec posušil sem celoten modul premazal z mešanico rjave barve in lepila za les ter posul z zemljo.
Zemljo sem nato poškropil z vodo in nato z razredčenim lepilom za les.
Celoten modul sem prekril z mavcem.
Ko se je mavec že deloma posušil sem ga poškropil z vodo in zgladil.
V vmesnem času, ko se je mavec sušil, sem sestavil par prikolic.
Ko se je mavec posušil sem celoten modul premazal z mešanico rjave barve in lepila za les ter posul z zemljo.
Zemljo sem nato poškropil z vodo in nato z razredčenim lepilom za les.
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Ko se je lepilo posušilo, sem pred cerkev dodal potko, na spodnjem delu modula pa makadamsko parkirišče.
Ko se je lepilo posušilo sem lahko začel z dodajanjem trave. V okolici cerkve in kampa sem uporabil travo višine 2.5mm, drugje pa sem vmes dodal tudi travo višine 6mm.
Na tire sem dodal tolčenec, ga oblikoval in prilepil.
Ko se je lepilo posušilo sem lahko začel z dodajanjem trave. V okolici cerkve in kampa sem uporabil travo višine 2.5mm, drugje pa sem vmes dodal tudi travo višine 6mm.
Na tire sem dodal tolčenec, ga oblikoval in prilepil.
Zadnjič spremenil andrazspan, dne 10.10.2022, 20:54, skupaj popravljeno 1 krat.
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Dno jezera sem prebarval na črno.
Fotografija modula na prostem pod sončno svetlobo.
Trenutno stanje modula. Dodanih je bilo še nekaj grmičkov.
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Pozdravljeni.
Trenutno se ukvarjam z načrtovanjem pentlje. Glavni cilj pri izdelavi pentlje je vsestranska uporaba. To vključuje možnost uporabe z enotirnimi ali dvotirnimi moduli ter obratovanje vlakov z DC ali DCC krmiljenjem. Zaradi tega morata biti na pentlji prisotni (vsaj) dve kretnici, kar pa pentljo precej poveča (okvirna dolžina 170 cm, širina 110 cm). Zaradi velikosti je planirana izdelava iz treh delov.
Prvotna tirna shema.
Celotna lesena konstrukcija.
Prvi del, Fremo vmesni modul (dolžina 46 cm, širina 55 cm).
Drugi del, pentlja spredaj (dolžina 124 cm, širina 55 cm).
Tretji del, pentlja zadaj (dolžina 124 cm, širina 55 cm).
Prvotna shema se je po prejetih nasvetih izkazala za neoptimalno. Z zamenjavo druge desne kretnice za levo se zmanjša velikost pentlje (dolžina približno 160 cm). V načrtovanju druge sheme sem poskrbel, da ni »S« krivin, ki bi lahko povzročale težave pri vožnji vlakov z daljšimi vagoni. Predvidena je uporaba Roco tirov, minimalni radij je Roco R3 (420 mm).
Med razmišljanjem o pokrajini, ki bi bila znotraj pentlje, se je porodila ideja o industrijskem tiru (ter industrijski obrat znotraj pentlje). Z uporabo trojne kretnice se velikost pentlje še dodatno zmanjša (dolžina približno 150 cm).
Načrtovano je, da bo delovanje pentlje nadziral mikrokrmilnik. Za premik kretnic bodo uporabljeni servo motorčki, preklop polaritete v pentlji bo izveden preko relejev. Na pentlji bosta nameščena dva IR senzorja (za zaznavo lokomotive) in dva zaščitna odseka (približno 30 cm dolg del tira na vsaki strani pentlje pred kretnico, ki bo brez napajanja glede na smer vožnje na koncu pentlje), ki bosta služila za preprečitev kratkega stika, v primeru napačne postavitve kretnice.
Upravljanje s pentljo se bo vršilo preko krmilne plošče, ki bo na pentljo priključena preko daljšega kabla, kar bo omogočilo montažo krmilne plošče k najbližji postaji. Na krmilni plošči bo mogoče izbirati med načini delovanja pentlje (1 ali 2 tirni način ter ročno ali avtomatsko delovanje) in premikanje kretnic. Na krmilni plošči se bo nahajal tudi prikaz stanja kretnic.
V »enotirnem« načinu je možno premikati prvo kretnico s pritiskom na eno izmed dveh tipk za premik kretnice, druga pa je v fiksni legi. Polariteta (smer vožnje pri DC) pentlje se menja avtomatsko glede na položaj kretnice. Prav tako se avtomatsko vklopi oziroma izklopi napajanje posameznega zaščitnega odseka. V »dvotirnem« načinu sta obe kretnici v fiksni legi, s pritiskom na tipko za premik kretnice pa se menja zgolj polariteta pentlje in zaščitni odseki.
V ročnem načinu je premik kretnic prepuščen osebi, ki upravlja s pentljo. V avtomatskem načinu se kretnica prestavi v trenutku, ko IR senzor (nameščen na koncu pentlje, malo pred začetkom zaščitnega odseka) zazna lokomotivo. V primeru, da je vlak predolg (v kolikor vlak zaznavata oba IR senzorja, na začetku in koncu pentlje) se kretnica ne prestavi, vlak pa se ustavi v zaščitnem odseku.
V primeru uporabe DCC je vožnja čez pentljo možna brez zaustavitve vlaka. Pri uporabi DC je potrebno vlak nekje v pentlji ustaviti, prestaviti kretnico in prestaviti smer vožnje na regulatorju hitrosti. Nato se lahko vožnja nadaljuje.
Za lažji razvoj in testiranje krmilja sem se odločil izdelati testno pentljo (s prvotno tirno shemo). Za podlago sem uporabil OSB ploščo in PIKO tire, ki sem jih imel doma. Ker je razmik med kretnicama večji od razmika tirov na Fremo modulih in ker nisem želel skrajšati kretnic je prehod nekoliko grob, vendar dovolj dober za testiranje.
Trenutno se ukvarjam z načrtovanjem pentlje. Glavni cilj pri izdelavi pentlje je vsestranska uporaba. To vključuje možnost uporabe z enotirnimi ali dvotirnimi moduli ter obratovanje vlakov z DC ali DCC krmiljenjem. Zaradi tega morata biti na pentlji prisotni (vsaj) dve kretnici, kar pa pentljo precej poveča (okvirna dolžina 170 cm, širina 110 cm). Zaradi velikosti je planirana izdelava iz treh delov.
Prvotna tirna shema.
Celotna lesena konstrukcija.
Prvi del, Fremo vmesni modul (dolžina 46 cm, širina 55 cm).
Drugi del, pentlja spredaj (dolžina 124 cm, širina 55 cm).
Tretji del, pentlja zadaj (dolžina 124 cm, širina 55 cm).
Prvotna shema se je po prejetih nasvetih izkazala za neoptimalno. Z zamenjavo druge desne kretnice za levo se zmanjša velikost pentlje (dolžina približno 160 cm). V načrtovanju druge sheme sem poskrbel, da ni »S« krivin, ki bi lahko povzročale težave pri vožnji vlakov z daljšimi vagoni. Predvidena je uporaba Roco tirov, minimalni radij je Roco R3 (420 mm).
Med razmišljanjem o pokrajini, ki bi bila znotraj pentlje, se je porodila ideja o industrijskem tiru (ter industrijski obrat znotraj pentlje). Z uporabo trojne kretnice se velikost pentlje še dodatno zmanjša (dolžina približno 150 cm).
Načrtovano je, da bo delovanje pentlje nadziral mikrokrmilnik. Za premik kretnic bodo uporabljeni servo motorčki, preklop polaritete v pentlji bo izveden preko relejev. Na pentlji bosta nameščena dva IR senzorja (za zaznavo lokomotive) in dva zaščitna odseka (približno 30 cm dolg del tira na vsaki strani pentlje pred kretnico, ki bo brez napajanja glede na smer vožnje na koncu pentlje), ki bosta služila za preprečitev kratkega stika, v primeru napačne postavitve kretnice.
Upravljanje s pentljo se bo vršilo preko krmilne plošče, ki bo na pentljo priključena preko daljšega kabla, kar bo omogočilo montažo krmilne plošče k najbližji postaji. Na krmilni plošči bo mogoče izbirati med načini delovanja pentlje (1 ali 2 tirni način ter ročno ali avtomatsko delovanje) in premikanje kretnic. Na krmilni plošči se bo nahajal tudi prikaz stanja kretnic.
V »enotirnem« načinu je možno premikati prvo kretnico s pritiskom na eno izmed dveh tipk za premik kretnice, druga pa je v fiksni legi. Polariteta (smer vožnje pri DC) pentlje se menja avtomatsko glede na položaj kretnice. Prav tako se avtomatsko vklopi oziroma izklopi napajanje posameznega zaščitnega odseka. V »dvotirnem« načinu sta obe kretnici v fiksni legi, s pritiskom na tipko za premik kretnice pa se menja zgolj polariteta pentlje in zaščitni odseki.
V ročnem načinu je premik kretnic prepuščen osebi, ki upravlja s pentljo. V avtomatskem načinu se kretnica prestavi v trenutku, ko IR senzor (nameščen na koncu pentlje, malo pred začetkom zaščitnega odseka) zazna lokomotivo. V primeru, da je vlak predolg (v kolikor vlak zaznavata oba IR senzorja, na začetku in koncu pentlje) se kretnica ne prestavi, vlak pa se ustavi v zaščitnem odseku.
V primeru uporabe DCC je vožnja čez pentljo možna brez zaustavitve vlaka. Pri uporabi DC je potrebno vlak nekje v pentlji ustaviti, prestaviti kretnico in prestaviti smer vožnje na regulatorju hitrosti. Nato se lahko vožnja nadaljuje.
Za lažji razvoj in testiranje krmilja sem se odločil izdelati testno pentljo (s prvotno tirno shemo). Za podlago sem uporabil OSB ploščo in PIKO tire, ki sem jih imel doma. Ker je razmik med kretnicama večji od razmika tirov na Fremo modulih in ker nisem želel skrajšati kretnic je prehod nekoliko grob, vendar dovolj dober za testiranje.
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Testna nadzorna plošča.
T1 in T2 – tipki za premik kretnice; LED1 in LED2 – prikaz izbrane smeri vožnje v pentljo; S1 in S2 – stikali za izbiro načina delovanja
IR senzor in začetek zaščitnega odseka (IR senzor bo nameščen pod pentljo med dvema pragovoma, zaščitni odsek pa bo izoliran na obeh tirnicah).
IR senzor – lokomotiva še ni zaznana.
IR senzor – lokomotiva je zaznana (sveti leva zelena LED, občutljivost senzorja je mogoče regulirati).
Za konec še video prikaz delovanja oziroma testne vožnje na pentlji.
V kolikor ima kdo kakšno vprašanje ali predlog glede izdelave pentlje, elektronike, pokrajine, … je seveda dobrodošel.
T1 in T2 – tipki za premik kretnice; LED1 in LED2 – prikaz izbrane smeri vožnje v pentljo; S1 in S2 – stikali za izbiro načina delovanja
IR senzor in začetek zaščitnega odseka (IR senzor bo nameščen pod pentljo med dvema pragovoma, zaščitni odsek pa bo izoliran na obeh tirnicah).
IR senzor – lokomotiva še ni zaznana.
IR senzor – lokomotiva je zaznana (sveti leva zelena LED, občutljivost senzorja je mogoče regulirati).
Za konec še video prikaz delovanja oziroma testne vožnje na pentlji.
V kolikor ima kdo kakšno vprašanje ali predlog glede izdelave pentlje, elektronike, pokrajine, … je seveda dobrodošel.
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
Re: Andraževi Fremo moduli
Hi!
Vsekakor zelo zanimiva tem in jo rad preberem.
Imam pa en predlog, in sicer da drugo kretnico wr15 zamenjaš z wl15 ali wl10 in s tem pridobiš lepši manjši polkrog, ker se ti bo prej začela krivina. Kot me je izučilo, če lepo zgleda, je tudi vožnja z manj težavami.
Kar tako naprej.
Lp
Borut
Vsekakor zelo zanimiva tem in jo rad preberem.
Imam pa en predlog, in sicer da drugo kretnico wr15 zamenjaš z wl15 ali wl10 in s tem pridobiš lepši manjši polkrog, ker se ti bo prej začela krivina. Kot me je izučilo, če lepo zgleda, je tudi vožnja z manj težavami.
Kar tako naprej.
Lp
Borut
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Hvala.borut_slo napisal/-a: ↑17.10.2022, 21:52 Hi!
Vsekakor zelo zanimiva tem in jo rad preberem.
Imam pa en predlog, in sicer da drugo kretnico wr15 zamenjaš z wl15 ali wl10 in s tem pridobiš lepši manjši polkrog, ker se ti bo prej začela krivina. Kot me je izučilo, če lepo zgleda, je tudi vožnja z manj težavami.
Kar tako naprej.
Lp
Borut
Komentar o menjavi druge desne kretnice se najverjetneje nanaša na prvo shemo? Če se, potem je to že spremenjeno, saj bo ob izdelavi prave pentlje v uporabi druga ali tretja tirna shema (odvisno od tega za kakšno pokrajino se bom odločil). Hvala drugače za predlog.
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
Re: Andraževi Fremo moduli
Hi!
V bistvu sem to videl na fotografijah sestavljenih modulov. Sorry, nisem opazil, da si na shemah popravil.
So pa s temi trojnimi kretnicami kar izzivi glede delovanja. Jaz sem imel preveč iztirjenj in sem jo vrgel ven. Mi je delovalo relativno dobro samo na res ZELO počasni vožnji, pa še to samo v eno smer.
Lp
Borut
V bistvu sem to videl na fotografijah sestavljenih modulov. Sorry, nisem opazil, da si na shemah popravil.
So pa s temi trojnimi kretnicami kar izzivi glede delovanja. Jaz sem imel preveč iztirjenj in sem jo vrgel ven. Mi je delovalo relativno dobro samo na res ZELO počasni vožnji, pa še to samo v eno smer.
Lp
Borut
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Ja, testno pentljo sem naredil pred popravki sheme. Ni problema.borut_slo napisal/-a: ↑18.10.2022, 22:39 Hi!
V bistvu sem to videl na fotografijah sestavljenih modulov. Sorry, nisem opazil, da si na shemah popravil.
So pa s temi trojnimi kretnicami kar izzivi glede delovanja. Jaz sem imel preveč iztirjenj in sem jo vrgel ven. Mi je delovalo relativno dobro samo na res ZELO počasni vožnji, pa še to samo v eno smer.
Lp
Borut
Hvala za nasvet. Jaz imam sicer na maketi Piko trojno kretnico in nimam težav, tako da upam da jih tudi pri tej nebo. Bi pa bilo smiselno narediti kakšno testno vožnjo z njo pred izdelavo pentlje.
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
Re: Andraževi Fremo moduli
Pozdravljeni.
Ker sta bila oba modula »končana«, hkrati pa je bila postavljena testna pentlja se je pojavila možnost za prve vožnje po mojih modulih na kratkem srečanju skupaj s še nekaj gostujočih modulov.
Najprej nekaj fotografij modulne makete.
Sedaj pa še fotografije voženj vlakov.
Ker sta bila oba modula »končana«, hkrati pa je bila postavljena testna pentlja se je pojavila možnost za prve vožnje po mojih modulih na kratkem srečanju skupaj s še nekaj gostujočih modulov.
Najprej nekaj fotografij modulne makete.
Sedaj pa še fotografije voženj vlakov.
Lep pozdrav, Andaž.
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
https://www.youtube.com/user/andrazspan1
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt:
- andrazspan
- Strojevodja I
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 07.05.2012, 17:09
- Kraj: Rimske Toplice
- Kontakt: