Gorička železnica - Prosečka vas

[jurij]

[jurij]

Zaradi varnosti na vzponu je pripravljena ta prava cokla.

[jurij]

Coklo pod kolesa in prvi tovorni prevoz je na cilju, tukaj je konec viadukta na zgornji strani proge, in od tu naprej pride ravninski del proge z izogibalnim tirom kretnicami in stranskimi odcepi.

[mkx]

Za ravne dele bodo tile I (oz. bolje rečeno H ) profili super. za idejo. Kaj pa pride v lokih? Kriviti tele profile je najbrž nemogoče?

[Barbarpapa1]

Pozdrav

mkx, mislim da naslednja slika razloži strukturo v ovinkih (Jure, pa le uporabljaš nekaj pragovom podobnega ):




LP

Jože

[mkx]

mkx, mislim da naslednja slika razloži strukturo v ovinkih ...

Ta fotografija prikazuje del, kateri je glede na fotografije izrednega prevoza in glede na opombe "gradbinca" deloma na zidanem "nasipu", deloma pa na viaduktu.

Ali bodo ovinki na trasi, ki ne bo betonirana (če bo sploh kaj take?), enakega gornjega ustroja ali bo kaj drugače?

[jurij]

@mkx, Edini ovinki na trasi kateri ne bodo zabetonirani bodo samo zavoji čez kretnice, večina ravninskega dela proge pa ne bo zabetonirana.

@Barbarpapa1, Tole pragom podobno so samo odpadni kosi železa in služijo kot distančniki za razmak in višino tirnic, po betoniranju to ni več vidno.

LP Jurij

[poznidan]

Mater dobro....

[Gorchi]

Jurij, ena stvar me bega. Glede na to, da imaš dolgo betonsko konstrukcijo, kako bo beton preživel temperaturne spremembe železja? Nisem gradbenik ampak pozimi se bo železo skrčilo, upam, da ne toliko, da bi beton začel pokat?

[Barbarpapa1]

Pozdrav

Eden izmed dejavnikov, zakaj je železobeton tako uspešen material, je dejstvo, da imata beton in jeklo zelo podoben termični razsteznostni koeficient. To je razlog, da se ga da uporabljati v sorazmerno širokem temperaturnem intervalu.

LP

Jože

[jurij]

Jurij, ena stvar me bega. Glede na to, da imaš dolgo betonsko konstrukcijo, kako bo beton preživel temperaturne spremembe železja? Nisem gradbenik ampak pozimi se bo železo skrčilo, upam, da ne toliko, da bi beton začel pokat?

Goran, za preživetje betona temperaturna razlika nima bistvenega pomena, saj se beton pozimi tudi krči, najbolj pomembno pri tem pa je to, kot je že Jože napisal, da je temperaturni koeficient dolžinskega raztezka navadnega železa in betona popolnoma enak, tako se beton in železo enako krčita in raztezata.

Res pa je da bi beton pri velikih temperaturnih razlikah počil, če bi zabetonirali nerjaveče jeklo, ker ima nerjaveče jeklo veliko večji temperaturni koeficient dolžinskega raztezka, v primerjavi z betonom in navadnim železom.

Za primerjavo, pri temperaturni razliki enega Kelvina znaša temperaturni koeficient dolžinskega raztezka pri navadnem železu in betonu 12, pri nerjavečem jeklo pa 17,3, zato nerjavečega jekla ne smemo uporabljati za armaturo betona.

Torej, zaradi temperaturnih razlik ni nevarnosti za pokanje betona, beton lahko poči samo zaradi kakršnih koli drugih napetosti v konstrukciji, katere lahko nastanejo zaradi plazenja in premikanja tal, ali pa zaradi kakršnih koli drugih obremenitev.

LP Jurij

[jurij]

Na viaduktu bo po končani gradnji nameščena ustrezna varnostna ograja, do takrat je vožnja oseb po viaduktu prepovedana, klub temu pa so najpogumnejši domačini preizkusili spust po klancu viadukta.

[jurij]

[jurij]

[jurij]

In pa pogled na gradnjo proge z vrha žerjava.