Češke hitre železnice

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
Odgovori
TGV Lyria
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 2560
Pridružen: 24.03.2008, 20:13
Kraj: Baška grapa

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a TGV Lyria »

Re 4/4 napisal/-a:
mkx napisal/-a: Zanimivo je, da je ČD 362 v obeh primerih pripeta pred krmilni voz ... po tem bi lahko sklepali, da je v Břeclav RJ pripeljal s Taurusom zadaj in je bila menjava lokomotiv tako precej bolj enostavna - pripreganje ČD362 je lahko potekalo praktično sočasno z odpenjanjem ÖBB 1x16.

Prav tako zanimivo je to, da je na prvi fotografiji pri 362-tki dvignjen zadnji OT, na drugi fotografiji pa prednji. Kot bi strojevodja na drugi fotografiji ravnal kot ob vožnji priprežne lokomotive in ne vlakovne?
Problem je, da ima enačba več neznank, tako da točnega odgovora iz moje strani ne bo. Tvoj primer sem sicer že videl, ampak to je bilo nekaj voženj ob uvedbi. Je pa obvezen 1116. 1016 na RJ ni, ker jih je premalo in so locirani drugje. V zgornjih primerih gre verjetno za to, da kompatibilni Taurus 1216 že čaka v Avstriji ali v Pragi ali pa je naključno slikano za isto smer. To, da je lokomotiva pred krmilnim vozom, gre pripisati naključju. Čeprav so ponavadi garniture obrnjene tako, da se ob dveh spetih garniturah ne dogaja, da sta obe lokomotivi v "sendviču", krmilna vagona pa na čelu in sklepu. Se pa je že zgodilo.
Mislim, da je @mkx kar dobro zadel razlog. RJ je vedno obrnjen s krmilnim vagonom proti Pragi, v Břeclav prispe rinjeno, 362 dodajo spredaj in je stvar rešena. Glede OT pa je lahko tudi eden v okvari ali karkoli. K temu velja dodati posebnost Škodinih večsistemskih lokomotiv, da nimajo posebej OT za vsako napetost ali posebej za AC in DC tok. Vse imajo samo dva OT, vključno z najnovejšo ČD 380, preklop med različnimi napetostmi pa je urejen na drugačen način.
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

TGV Lyria napisal/-a: K temu velja dodati posebnost Škodinih večsistemskih lokomotiv, da nimajo posebej OT za vsako napetost ali posebej za AC in DC tok. Vse imajo samo dva OT, vključno z najnovejšo ČD 380, preklop med različnimi napetostmi pa je urejen na drugačen način.
Ne drži čisto. Število in kakšen je odjemnik je odvisno od od države, po kateri voziš.

Pri 380 sta oba širine 1950mm (en z nasičenim ogljikom za CZ+SK+PL+HU in en z čistim ogljikom za DE, AT, CZ-AC, SK-AC, HU). Kar pravi @bugear. Če bi Škoda vozila po Hrvaškem bi imela dodaten odjemnik. Ker je tam obvezen krajši 1600 mm. Prav tako za Švico ne pride upoštev enak, kot je v Avstriji ali Nemčiji. Ampak je ožji. Ker pa je 380 homoligirana v državah, ki dovoljujejo 1950mm, sta lahko samo dva. In verjetno ima 362 enaka odjemnika kot 380. Nasičen in čisti ogljik na drsalkah.
TGV Lyria
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 2560
Pridružen: 24.03.2008, 20:13
Kraj: Baška grapa

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a TGV Lyria »

Re 4/4 napisal/-a:
TGV Lyria napisal/-a: K temu velja dodati posebnost Škodinih večsistemskih lokomotiv, da nimajo posebej OT za vsako napetost ali posebej za AC in DC tok. Vse imajo samo dva OT, vključno z najnovejšo ČD 380, preklop med različnimi napetostmi pa je urejen na drugačen način.
Ne drži čisto. Število in kakšen je odjemnik je odvisno od od države, po kateri voziš.

Pri 380 sta oba širine 1950mm (en z nasičenim ogljikom za CZ+SK+PL+HU in en z čistim ogljikom za DE, AT, CZ-AC, SK-AC, HU). Kar pravi @bugear. Če bi Škoda vozila po Hrvaškem bi imela dodaten odjemnik. Ker je tam obvezen krajši 1600 mm. Prav tako za Švico ne pride upoštev enak, kot je v Avstriji ali Nemčiji. Ampak je ožji. Ker pa je 380 homoligirana v državah, ki dovoljujejo 1950mm, sta lahko samo dva. In verjetno ima 362 enaka odjemnika kot 380. Nasičen in čisti ogljik na drsalkah.
Drži. Ampak Taurus 1216 ima recimo ločene OT za enosmerni in izmenični tok, prav tako Traxx in tudi drugi podobni stroji. Torej je tudi preklop med napetostmi izveden drugače na Škodi kot na ostalih.
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

TGV Lyria napisal/-a:
Drži. Ampak Taurus 1216 ima recimo ločene OT za enosmerni in izmenični tok, prav tako Traxx in tudi drugi podobni stroji. Torej je tudi preklop med napetostmi izveden drugače na Škodi kot na ostalih.
Zato, ker so Taurus in Traxx, ter Helga in Vectron drugače konstrukcijsko narejeni. Vsi so (bil) predvideni tudi za 1,5 kV, ki zahteva posebno drsalko na svojem OT. Prav tako imata Pri BR 185 1xx, ter 147 5xx enak sistem, ker se zahteva ožja poligacija vsaj enega odjemnika. Smer kolena je tako vedno določena s konstrukcijo. Tako lahko vidiš nekatere na 15 kV v Spießgang-Stellung __<____, druge v Kniegang-Stellung položaju __>____.

Kar pa se tiče preklopa, nobene znanstvene fantastike. Merlini transformator prepozna napetost in je možno vklopiti ustreno bremensko stikalo in skleneš ustrezni tokokrog. Vse pa nadzira software.
bugear
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 121
Pridružen: 24.04.2009, 20:33
Kraj: Češka

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a bugear »

Re 4/4 napisal/-a:In verjetno ima 362 enaka odjemnika kot 380. Nasičen in čisti ogljik na drsalkah.
362 ima samo nasičen ogljik, kajti v Nemčijo ne more in drugod z njim težave nimajo. Tudi 380 bi imela oba z nasičenim, če ne bi Nemci delali težav.
mkx napisal/-a:Prav tako zanimivo je to, da je na prvi fotografiji pri 362-tki dvignjen zadnji OT, na drugi fotografiji pa prednji. Kot bi strojevodja na drugi fotografiji ravnal kot ob vožnji priprežne lokomotive in ne vlakovne?
V obeh primerih bi moral ravnati tako.
"Milovat tě budu stale,
děkuju za krásný rok"!
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1947
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a preglednik »

Odjemniki, spenjače, signalizacija, napajanje in ne vem kaj še vse. Le kdaj se bodo Evropske železnice toliko poenotile, da bodo da bodo primerljive z ruskimi ali ameriškimi!
preglednik
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Odjemniki, spenjače, signalizacija, napajanje in ne vem kaj še vse. Le kdaj se bodo Evropske železnice toliko poenotile, da bodo da bodo primerljive z ruskimi ali ameriškimi!
Ne ti, ne jaz ne bova dočakala tega dne. Edina varianta je, da vse skupaj propade vsled cestne konkurence, no mogoče bodo privatni prevozniki kaj premaknili, državni absolutno NE.

LPL
TGV Lyria
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 2560
Pridružen: 24.03.2008, 20:13
Kraj: Baška grapa

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a TGV Lyria »

preglednik napisal/-a:Odjemniki, spenjače, signalizacija, napajanje in ne vem kaj še vse. Le kdaj se bodo Evropske železnice toliko poenotile, da bodo da bodo primerljive z ruskimi ali ameriškimi!
Kolikor vem so spenjače poenotene, signalizacija se uvaja ETCS, za napajanje pa so tu večsistemske lokomotive...
Drugače pa je to isto vprašanje kot, kdaj bo Evropa ena sama država - upam da nikoli!
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

preglednik napisal/-a:. Le kdaj se bodo Evropske železnice toliko poenotile, da bodo da bodo primerljive z ruskimi ali ameriškimi!
Zanimiva mi je predvsem ena stvar. Da na ameriških forumih ne bereš o neki zaostali Evropi, pa prelahkih vlakih in podobno, kdaj bodo podobni in vse ostalo. Debate tečejo v veliko bolj mirnih tonih, da ima Evropa drugačen koncept. In celo marsikateri uporabnik ve o Evropskih železnicah solidno dobro.

Zato te zadeve o tem, kdaj bomo tisto, pa to, zadržite v glavi. Ko mi bo čas dopuščal bom odprl temo o ameriških železnicah. Boste presenečeni, čeprav se bojim ene stvari, da se bo tema zaklenila, ker ne boste hoteli verjeti, da ni tako enostavno...kot v HPT primer, ki sem ga že dal
Samo za pokušino. V Ameriki je od 22 promilov navzgor točka, v kateri se lomi dobiček... Ali manj tovora, ali več lokomotiv. Vse kar je več kot 22 promilov vozijo vlaki drugih tipov. Zato ima prelaz iz LA-ja tri tire, dva za 22 enega za 30 promilov. In ne gre vsak vlak po katerem tiru se mu zahoče. Več pa ko si vzamem čas.
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1947
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a preglednik »

Napiši še kaj na to temo, je zelo zanimiva. Sicer hitre vlake Amerikancem delamo Evropejci. Primer: Acela in Brightline na Floridi.
preglednik
TGV Lyria
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 2560
Pridružen: 24.03.2008, 20:13
Kraj: Baška grapa

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a TGV Lyria »

Re 4/4 napisal/-a:
preglednik napisal/-a:. Le kdaj se bodo Evropske železnice toliko poenotile, da bodo da bodo primerljive z ruskimi ali ameriškimi!
Zanimiva mi je predvsem ena stvar. Da na ameriških forumih ne bereš o neki zaostali Evropi, pa prelahkih vlakih in podobno, kdaj bodo podobni in vse ostalo. Debate tečejo v veliko bolj mirnih tonih, da ima Evropa drugačen koncept. In celo marsikateri uporabnik ve o Evropskih železnicah solidno dobro.
Očitno si @Ljubitelj in podobni želijo, da bi se prekopiral v Evropo ameriški model. To je potnike na letala in ceste, tire pa le za tovorni promet. Sramotno razmišljanje.
Kar se ruskih tiče, je pa sicer zanimiv koncept, ampak mislim da niso na nivoju ostale Evrope. Pa tudi pri njih imajo različna napajanja itd... aja pa razdalje so DOSTI večje, neprimerljivo z nami.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Očitno si @Ljubitelj in podobni želijo, da bi se prekopiral v Evropo ameriški model. To je potnike na letala in ceste, tire pa le za tovorni promet. Sramotno razmišljanje.
Kar se ruskih tiče, je pa sicer zanimiv koncept, ampak mislim da niso na nivoju ostale Evrope. Pa tudi pri njih imajo različna napajanja itd... aja pa razdalje so DOSTI večje, neprimerljivo z nami
V Ameriki sanjajo o evropskih železnicah, ker so pač njihove precej različne, razen V in Z obale, kjer je kar precej potniškega prometa. Drugje pa so možnosti za potniški promet majhne, velike razdalje in redka poseljenost. V tem primeru je pač pametnejša izbia letalo. Za avtobuse je pa itak znano, da so za prevoz revežev, ki si ne morejo kupiti karte za letalo ali vlak v Evropi. je pač med avtobusnimi prevozniki in kakšnim TGV prevelika razlika v ceni in še bolj fleksibilne povezave so. Če ne verjameš, se odpelji iz Ljubljane v Grenoble, brez dobrega ateka, ki te dostavi v Trst na rdečo puščico do Torina, naprej pa itak spet Flexibus....

Kar mene moti v E je igračkanje s tovornimi vlakci. So nekatere rudarske družbe na severu ugotovile, da morajo progo vzeti kar v svoje roke, ali pa zapret štacuno (Malmbahnan naprimer). In lepo vozijo težke vlake s 35 tonsko osno obremenitvijo na enakih tirnicah in enako gosto položebnih pragovih kot drugje..... No nekaj so že morali ojačati na mostovih vsled večje dolžinske obremenitve, pa nič kritičnega. Seveda pa nimajo problema s švoh spenjačami kot ostala E. Rusijo mi pa pusti na miru, sem videl njihove tovorne vlake, za 3 naše po bruto, in to na neki nepomebni progi iz karelije proti Finski. Seveda imajo različna napajanja, pa tudi močne lokomotive imajo, predvsem po vlečni sili in ne toliko po moči. Podatki za 2TE25A povedo, da je startna vlečna sila 2x441 kN, ali skoraj 3x več kot pri naših dizlih. O dolžini prog pa ni potrebno razpravljati. Evropa je namreč ozemeljski palček v primerjavi z osrednjo Evrazijo, vendar ni potrebe po igračkanju z vlakci, končno je iz Ukrajine v Italijo kar nekaj km in bi se vso tisto pšeničko dalo prepeljati s pol manj vlakov, saj gre na en vagon z osno obremenitvijo 30 ton (standard za ozkotirne železnice v nerazvitem svetu) okoli 95 ton.

LPL
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Ljubitelj napisal/-a:
Kar mene moti v E je igračkanje s tovornimi vlakci..
=D>

Bravo, napišem ti, da v Evropi vozijo rudo in premog iz Rotterdama s težo 6000 ton, tebe ne premakne. VoestAlpine je predstavila poslovni načrt za lani. Podirajo rekorde, kljub temu, da vozijo vlakci do njih. In ti razen številk, ne vidiš ničesar drugega. Predvsem bistvenega! Ali res misliš, da lahko sestaviš ugodni vozni red za 4,5 milijona gospodarskih subjektov v Nemčiji, od katerih ima industrijski tir manj kot 0,1 % ? Resnično misliš, da boš kaj prišparal z daljšimi vlaki, ki bi se morali ustavljati vsakih 100-300 km? V Italiji pretovor, v Munchnu pretovor drugič, čakati da se reže drug vlak in se spet sestavi. Čakanje, zavorni pregled...Veš koliko računajo ranžirne za rezanje? Koliko dodatne energije moraš plačat? 15 € na MWh stane trošarina v Avstriji. Če hočeš prevozit vlak čez več držav, potrebuješ goro papirjev. In zadnja stvar. Takšni projekti kot je NIKRASA manjkajo na železnici, ker trenutno 95 % prikolpnikov ni mogoče peljati po železnici. Ko boš naslednič bral, da se v Trbižu obrne 50 tovornih na dan, se spomni, da jih gre nekaj v Trst iz Munchna, drugi pridejo iz V4 in gredo v Livirno, kakšen pride iz Poljske, nekateri iz Linza za Cinderello.... Če ti to rata združit iz vlakcev v vlake.. Ni to Evrazija, tri proge, pa konec. Žita se pa vozijo iz Madžarskih in Črnomorskih skladišč.
In Francozi so testirali 1500 metrski vlak do Nemške meje. Sklenili so, vozili bomo 2x740 metrov. S tistim enim vlakom so naredili kaos na meji. Cela postaja je bila zaprta, dokler niso razrezali in ranžirali v dva vlaka. In še ena stvar. Avstrija ima več kot 33 % delež na tirih in se veča. Dolžina ne presega 700 metrov. Francija, ki že lep čas vozi z večjo dolžino tudi sedaj do 1000 metrov, ima le 11 :!: % delež. Če ti tu ne zabliska, da ni vse v dolžini in teži, potem, pa res ne vem več, kaj naj. Kar pa se tiče potniških vlakov čez lužo. Lahko vozijo samo po svojih progah (garniture), zaradi varnostnih zahtev. Amtrak pa ima zelo visoko subvencijo države, ki pa se vsako leto manjša.

P. S. Grenoble je lažlje dostopen iz Zurciha. S sabo vzameš Interrail. V Zurichu pa je možno si vzeti pavzo za konkreten zajtrk in sprehod, ter odriniti ob 12 uri.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Bravo, napišem ti, da v Evropi vozijo rudo in premog iz Rotterdama s težo 6000 ton, tebe ne premakne. VoestAlpine je predstavila poslovni načrt za lani. Podirajo rekorde, kljub temu, da vozijo vlakci do njih. In ti razen številk, ne vidiš ničesar drugega. Predvsem bistvenega!
Seveda vozijo vlakci, kaj pa je 20 vagončkov ki prepeljejo samo 2x več tovora kot je njihov prazna teže. Sem že omenil, da bi lahko samo z uporabo dostopnih 6 osnih lokomotiv (ravninska Danska jih ima za prevoz preko mosta!) povečali maso vlakov iz Kopra za 10/8. Pa ne, kupuje se dirkalne lokomotive, ki še niso dosegle na naših progah 55% maksimalne hitrosti.
Resnično misliš, da boš kaj prišparal z daljšimi vlaki, ki bi se morali ustavljati vsakih 100-300 km? V Italiji pretovor, v Munchnu pretovor drugič, čakati da se reže drug vlak in se spet sestavi. Čakanje, zavorni pregled...Veš koliko računajo ranžirne za rezanje? Koliko dodatne energije moraš plačat? 15 € na MWh stane trošarina v Avstriji. Če hočeš prevozit vlak čez več držav, potrebuješ goro papirjev.
Zakaj se pa mora vlak ustavljati vsakih 100-300 km. Večina teh ustavljanj je vsled nagajanja ene uprave drugi. In posledično stojijo vlaki ure in ure na postajah, recimo Mb, Je.... Končno je iz Kopra v Linz manj kot 400 km (po cesti 310 km) in ne vidim potrebe, da se menjava lokomotive, ki so kao interoperabilne. Hudič je ker strojevodje niso interoperabilni in tudi SŽ niso globalni (vsaj Sr. Ev.) igralec. . Imam občutek, da privatniki to opravijo veliko bolj učinkovito. EU je enotni gospodarski prostor, toda ne na železnici, vkljub vsem naporom raznih komisariatov.
Ko boš naslednič bral, da se v Trbižu obrne 50 tovornih na dan, se spomni, da jih gre nekaj v Trst iz Munchna, drugi pridejo iz V4 in gredo v Livirno, kakšen pride iz Poljske, nekateri iz Linza za Cinderello....
Komot bi jih lahko bilo samo 25......
In Francozi so testirali 1500 metrski vlak do Nemške meje. Sklenili so, vozili bomo 2x740 metrov. S tistim enim vlakom so naredili kaos na meji. Cela postaja je bila zaprta, dokler niso razrezali in ranžirali v dva vlaka. In še ena stvar. Avstrija ima več kot 33 % delež na tirih in se veča. Dolžina ne presega 700 metrov. Francija, ki že lep čas vozi z večjo dolžino tudi sedaj do 1000 metrov, ima le 11 :!: % delež. Če ti tu ne zabliska, da ni vse v dolžini in teži, potem, pa res ne vem več, kaj naj.
In zakaj bi bila štala na meji z Nemčijo. V Franciji niso poročali o štali, pa so najprej tam izvedli preiskus evropske ideje. Štala je pač lahko resnična, ali pa namišljena s tisoči izgovorov. In te dolžine so predvsem zahteve po cenenem prevozu kontejnerjev. Pri razsutih tovorih ni problem dolžina, ampak skupna masa. In tu je videti velik problem, Hrvati bi vozili 10 vagončkov, eni bi vozili 2000 ton, drugi 2800 ton, tretji 2200 ton. In seveda obvelja najmanjši skupni imenovalec, ali pa sestavljanje/razstavljane vlakov.....
Kar pa se tiče potniških vlakov čez lužo. Lahko vozijo samo po svojih progah (garniture), zaradi varnostnih zahtev. Amtrak pa ima zelo visoko subvencijo države, ki pa se vsako leto manjša.
Pa še kako vozijo po ne-lastnih progah, seveda ima Amtrak lokomotivske vlake. Recimo da to velja za Kalifornijo, kjer sem pač prebil kumulativno nekaj let.
P. S. Grenoble je lažlje dostopen iz Zurciha. S sabo vzameš Interrail. V Zurichu pa je možno si vzeti pavzo za konkreten zajtrk in sprehod, ter odriniti ob 12 uri.
Kateri butec se bo pa peljal iz Ljubljane v Zurich in nato na jug v Grenoble. Iz Zuricha 5-7 ur, v tem času sem z avtom pod Frejuskim tunelom..... pa je še nočni vlak iz Lj, 12 ur..... , hvala za tak nasvet. Je še vedno najhitreje z FR ob 9:38 iz Trsta do Torina...
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Češke hitre železnice

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

...Sem že omenil, da bi lahko samo z uporabo dostopnih 6 osnih lokomotiv (ravninska Danska jih ima za prevoz preko mosta!) povečali maso vlakov iz Kopra za 10/8. Pa ne, kupuje se dirkalne lokomotive, ki še niso dosegle na naših progah 55% maksimalne hitrosti.
. Tiste šetstonse, ki vozijo tam (samo 13), je manj, kot štiriosnih, ki vozijo tam. Pa 450 kN gor ali dol. Butasti operaterje imamo, ti pravim. Kupujejo nove štiriosne ej. So na Hrvaškem preizkusili 1200 ton iz Reke s 6 osno, ki je bila Britanska. Pogrnala na celi črti! Po ravnem ti pa še 40 let stara šestosna zvleče 3000 ton, kljub manj kW.

Zakaj se pa mora vlak ustavljati vsakih 100-300 km. Večina teh ustavljanj je vsled nagajanja ene uprave drugi. In posledično stojijo vlaki ure in ure na postajah, recimo Mb, Je.... Končno je iz Kopra v Linz manj kot 400 km (po cesti 310 km) in ne vidim potrebe, da se menjava lokomotive, ki so kao interoperabilne. Hudič je ker strojevodje niso interoperabilni in tudi SŽ niso globalni (vsaj Sr. Ev.) igralec. . Imam občutek, da privatniki to opravijo veliko bolj učinkovito.
Ker je veliko ranžirnih postaj znotraj teh kilometrov. Jaz govorim o Evropi, ne o Sloveniji, ki na koncu skopira od tujcev In tvoj občutek se moti. Privatniki delajo isto, kot državni holdingi. Interoperabilnosti pa ne more biti, če ti ena stran ne more zagotoviti izmenjave, ker so viški odšli na Češko.

Komot bi jih lahko bilo samo 25......
Sanjaj.
.
In zakaj bi bila štala na meji z Nemčijo.
Koristna dolžina tirov je manjša od vlaka.
Pa še kako vozijo po ne-lastnih progah, seveda ima Amtrak lokomotivske vlake.
Garniture Evropskih tipov ne vozijo po glavnih progah, tam kjer vozijo tovorni.
Kateri butec se bo pa peljal iz Ljubljane v Zurich in nato na jug v Grenoble. Iz Zuricha 5-7 ur, v tem času sem z avtom pod Frejuskim tunelom..... pa je še nočni vlak iz Lj, 12 ur..... , hvala za tak nasvet. Je še vedno najhitreje z FR ob 9:38 iz Trsta do Torina...
Veliko butcev, ki niso reveži in imajo preveč časa. In, ki znajo potovati.
Odgovori