AGV

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
Uporabniški avatar
OrientExpress
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 453
Pridružen: 03.06.2006, 12:46

AGV

Odgovor Napisal/-a OrientExpress »

Brižita je dobila prapra...pranečaka AGV :D :

http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7227807.stm

http://www.faz.net/s/RubD16E1F55D21144C ... ntent.html

http://www.orf.at/080205-21408/index.html

Hm, a smo se res še nedolgo nazaj prerekal, da je 230 km/h za naše proge čist preveč :? ? Francozi in Italijani pa grejo že na 360 km/h, Nemci pa menda tud (spet) kupujejo nove hitre vlake za vsaj 320 km/h. Španci pa tako že imajo Siemensovega Velara (ICE 3).
Po nji peljal te ženico
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst ... in v Carigrad:)
Uporabniški avatar
Regan 664
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3625
Pridružen: 24.01.2006, 16:23

Re: AGV

Odgovor Napisal/-a Regan 664 »

OrientExpress napisal/-a:Hm, a smo se res še nedolgo nazaj prerekal, da je 230 km/h za naše proge čist preveč :? ? Francozi in Italijani pa grejo že na 360 km/h, Nemci pa menda tud (spet) kupujejo nove hitre vlake za vsaj 320 km/h. Španci pa tako že imajo Siemensovega Velara (ICE 3).
Orient express, to bi pa že lahko vedel, da so naše proge stare več kot 150 let in neustrezne za prevelike hitrosti, da po vojni praktično nismo zgradili niti km proge (ampak smo jih več demontirali). Če bomo hoteli imeti hitrosti nad 160 km/h bomo pač morali zgraditi nove proge, ki bodo te hitrosti omogočale.

Tudi Trst-Divača ne bo izjema. Vmax bo 160 km/h zaradi velikih vzponov.
Uporabniški avatar
OrientExpress
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 453
Pridružen: 03.06.2006, 12:46

Re: AGV

Odgovor Napisal/-a OrientExpress »

Regan 664 napisal/-a: Orient express, to bi pa že lahko vedel, da so naše proge stare več kot 150 let in neustrezne za prevelike hitrosti, da po vojni praktično nismo zgradili niti km proge (ampak smo jih več demontirali). Če bomo hoteli imeti hitrosti nad 160 km/h bomo pač morali zgraditi nove proge, ki bodo te hitrosti omogočale.

Tudi Trst-Divača ne bo izjema. Vmax bo 160 km/h zaradi velikih vzponov.
Saj vem. Hotel sem le pojambrat, da je za nas še 230 km/h utopično, medtem ko grejo naši sosedi proti 400 km/h :D
Sicer pa s(m)o pa po vojni zgradili tir proti Kopru in pred leti ponovno proti Hodošu, delno po stari trasi Puconci - Kondorfa. Pa če se ne motim, sta tudi progi proti Rogaški in Imenu povojni. Vendar je to vse skupaj malo proti vsem demontiranim.

MMG: ko sem nazadnje preveč govoril o povojnih demontažah prog, se je temo kar zaklenilo :wink:
Po nji peljal te ženico
bom na Dunaj, v Gradec, v Trst ... in v Carigrad:)
Uporabniški avatar
Griffith
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1140
Pridružen: 03.04.2007, 14:42
Kraj: Škofja Loka
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Griffith »

Pri nas bodo pa šli nazaj na parnike.
Slika
Uporabniški avatar
mg5888
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 110
Pridružen: 28.11.2007, 20:37

Re: AGV

Odgovor Napisal/-a mg5888 »

OrientExpress napisal/-a: Sicer pa s(m)o pa po vojni zgradili tir proti Kopru in pred leti ponovno proti Hodošu, delno po stari trasi Puconci - Kondorfa. Pa če se ne motim, sta tudi progi proti Rogaški in Imenu povojni. Vendar je to vse skupaj malo proti vsem demontiranim.
Proga Grobelno - Rogatec (1903) je že pred leti imela 100 letnico. Novejša je Stranje - Imeno > Hrvaška, ki pa obratuje samo do Imenega.

lp MG
Uporabniški avatar
jure80
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1120
Pridružen: 08.06.2006, 20:59
Kraj: Ljubljana - Žalec

Odgovor Napisal/-a jure80 »

Saj so tudi kumrovško progo (Stranje - Imeno - Kumrovec) hoteli zapreti, ampak se je obdržala, ker je bila zgrajena med drugim tudi zaradi političnih razlogov. Srednjeročno pa bi lahko ta povezava spet zaživela.
LP
Izidor
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Odgovor Napisal/-a TERMINATOR »

Samo še nakaj dodam kot zaninivost;

Agv(prototip-za končni Agvjček ne vem natančno) je štiri sistemski
Bojda je konstrukcijska hitrost 600km\h. Moči 6-12 MW. Hitosti, ki jih
dosega pa;

25kV-360km\h
15kV-320km\h
3kV-250km\h
1.5kV-200km\h

Uporablja sihronce(mg5888 to je nekaj za tvojo dušo) s stalnimi magneti.
Prototip je uporabljal IGBT pretvornike, Umax 6.5kV-U nazivna 3.3kV,
vzete iz prime6000.( :lol: če bi kupili prime bi se lahko sedaj hvalili, da smo v špici razvoja).Pa še zanimivost, da lahko doseže moč vračanja energije pri zaviranju kar 8Mw. Pritisk pantografa na vozno žico pri polni hitrosti doseže kar 250N ali približno 25kg.

http://www.videosift.com/video/AGV-Alst ... peed-train


LP
Zadnjič spremenil TERMINATOR, dne 10.02.2008, 20:21, skupaj popravljeno 1 krat.
Ketna
Pom. strojevodje
Pom. strojevodje
Prispevkov: 69
Pridružen: 07.02.2008, 16:01

Re: AGV

Odgovor Napisal/-a Ketna »

OrientExpress napisal/-a:Brižita je dobila prapra...pranečaka AGV :D :


Hm, a smo se res še nedolgo nazaj prerekal, da je 230 km/h za naše proge čist preveč :? ? Francozi in Italijani pa grejo že na 360 km/h, Nemci pa menda tud (spet) kupujejo nove hitre vlake za vsaj 320 km/h. Španci pa tako že imajo Siemensovega Velara (ICE 3).
Kot piše na Transportal.si bodo Italijani še nekaj časa na 300 km/h.
Alstom predstavil AGV

Je pa res, da če si oni s tem belijo glavo, potem človek nima več besed za našo situacijo. Dejstvo je, da nas bodo vsi prometni tokovi hitrih vlakov obšli. Zakaj bi zapravljali čas na naših tirih, če grejo lahko čez Avstrijo. Slovenija - slepo črevo!
Uporabniški avatar
zbowe
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1189
Pridružen: 19.09.2007, 16:14
Kraj: Na sončni strani Krasa
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a zbowe »

No samo par osebnih misli (oprostite odsotnost stresic).

- V Italiji bomo ostali se nekaj casa na 300 kmh? Ne, ne bo za nekaj casa a za veliko casa, prihranjen cas med 360 in 300 kmh ne kompenzira porabljene energije.
- Ne pise u kolikem casu (ali v kolikih kilometrih) AGV doseze njegovo komercijalno hitrost.
- Koridor za Kijev speljan po Trstu in Divaci je prava bedarija, ki si jo zamisli samo politika. RFI, lastniki infrastrukture v Italiji, je z vsega zacetka narisal progo 5.koridorija proti Ljubljani po Gorici.
Je čut cuh na kaluneh, fanti bu dež!
Maaaamaaaaaaaaaaa. Tudi meni pingo!
Prvo krašouc, pole primorc, pole slovenc. Tljan smo na karti.
Uporabniški avatar
mg5888
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 110
Pridružen: 28.11.2007, 20:37

Odgovor Napisal/-a mg5888 »

TERMINATOR napisal/-a: Uporablja sihronce(mg5888 to je nekaj za tvojo dušo) s stalnimi magneti.

Prototip je uporabljal IGBT pretvornike, Umax 6.5kV-U nazivna 3.3kV,
vzete iz prime6000. Če bi kupili prime bi se lahko sedaj hvalili, da smo v špici razvoja).Pa še zanimivost, da lahko doseže moč vračanja energije pri zaviranju kar 8Mw. Pritisk pantografa na vozno žico pri polni hitrosti doseže kar 250N ali približno 25kg.
Vsaka jim čast, če so uspeli rešiti problem hlajenja rotorja!

Dve leti nazaj so Korejci v Miamiju na konferenci predstavljali razvoj podobnega motorja za pogon avtobusov in tramvajev. Imeli so zelo hude probleme z ohranjanjem magnetnih lastnosti trajnih magnetov. Šlo je za disk -motorje, ki se namestijo vsakega na svoje kolo. Pri tem so pod obratovalnimi pogoji motorji presegali 300 stopinj C. Pri takšni temperaturi je remanentna gostota magnetnega pretoka drastično padla. Gre za ireverzibilen proces! Tako, da so se pojavili problemi pri zagotavljanju stabilnosti motorja in posledično pogona. Sicer so tudi ta problem uspeli rešiti, a nismo uspeli ugotoviti kako. Domnevam, da so razvili nov material.

Ne mi rečt, da 541 ne uporabljajo IGBT, ampak GTO.

MMG Vračanje energije je lepa stvar, če imaš kam vračat.
@Terminator: Bomo odprli razpravo na temo napajalnih sistemov?:)

lp MG
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1639
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Odgovor Napisal/-a Barbarpapa1 »

Pozdrav

Jaz bi se problema hlajenja rotorja lotil z izvedbo motorja z zunanjim rotorjem. Na ta način dobiš veliko površino, ki jo lahko izpostaviš zračnemu toku prisilne ventilacije. Stator v notranjosti pa lahko hladiš kapljevinsko (vodno hlajenje) ali pa s pomočjo toplotnih cevnih prenosnikov (heatpipe). Slabo je to, da je motor po premeru nekaj večji in ima malo zahtevnejše vležajenje na enem koncu rotorja.

Tako malo glasnega razmišljanja....

LP

Jože
Uporabniški avatar
mg5888
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 110
Pridružen: 28.11.2007, 20:37

Odgovor Napisal/-a mg5888 »

Barbarpapa1 napisal/-a: Jaz bi se problema hlajenja rotorja lotil z izvedbo motorja z zunanjim rotorjem. Na ta način dobiš veliko površino, ki jo lahko izpostaviš zračnemu toku prisilne ventilacije. Stator v notranjosti pa lahko hladiš kapljevinsko (vodno hlajenje) ali pa s pomočjo toplotnih cevnih prenosnikov (heatpipe). Slabo je to, da je motor po premeru nekaj večji in ima malo zahtevnejše vležajenje na enem koncu rotorja.
Takšna zadeva se pri statičnih asinhronskih motorjih odlično obnese. Celo manjši so pri isti moči od klasičnih ventiliranih (če odmislimo zunanji hladilnik s črpalko). Pri sinhroncih? Mhm... Zakaj pa ne? Je pa zadeva občutno dražja!

V primeru, ki sem ga navedel pa gre za disk-motor, ki ima dvojni rotor in je že v osnovi izveden tako, da je rotor čimbolj izpostavljen zunanjemu zraku, tako da tu kakšne posebne konstrukcijske rešitve niso možne.

Mislim, da so Korejci ubrali kar pravo pot in poiskali nov material, ki nima problemov z visokimi temperaturami. Pri razvoju materialov so res prehiteli cel svet, čeprav smo pred 30 leti bili mi v svetovni špici. Žal.

lp MG
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Odgovor Napisal/-a TERMINATOR »

Hja. osebno mislim, da pri sihroncih normalnih dimenzij (ti motorčki so lahko tudi zelo majhni in velikih moči glede na maso in volumen) ne bi smelo biti težav. Vse toplotne izgube nastajajo v statorskem navitju in pri primernem hlajenju le tega je stvar rešena. Rotor vsebuje samo magnete, ki zagotavljajo primerno magnetno gostoto in v njem ne tečejo nobeni bremenski tokovi kakor pri asihroncih. Problem bi mogoče lahko bil samo zaradi induciranih vrtinčnih tokov v rotorju. Magneti pa so bojda, vsaj pri prototipu samarij-kobaltovi.

Tole je še za strojnike, Dolfe and Co. Avtomobilski alternator je popolnoma isti kot sihronski motor. Namesto, da iz njega črpamo energijo, mu jo dovajamo. Paziti moramo samo da razlika vrtilne frekvence in številom obratov ni prevelika. Tja od 1 do 5%. Če bi namesto rotorja z električnim vzbujanjem namestili trajne magnete pa bi bil motorček popolnoma enak kot na Agvjčku.
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12687
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

Odgovor Napisal/-a Dolfe »

Arni, tole s sinhronci me malce bega.
Kolikor je meni znano, so zelo nestabilni pri rotaciji rotorja. Če ga preobremeniš, zgubi korak s frekvenco (magnetnim poljem) in obstane. Na kak način je torej odpravljena, če sploh je, ta hiba.

OK, OK......vse tole je tako, poenostavljeno rečeno. Za razumevanje popolnega laika, ki plačuje le ELES-u položnice. :oops:

lp
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Odgovor Napisal/-a TERMINATOR »

Takole Dolfe. Verjetno bo zanimivo tudi za ostale.

Na rotor namontirajo senzor obratov, ki je lahko rotacijski, optični itd. Podobno kot ima Brižitka za kontrolo prekomernih obratov.
V zadnjem času pa uporabljajo magnetne senzorje, ki so nameščeni kar v statorju.
Senzor da informacijo o obratih in položaju rotorja frekvenčnemu pretvorniku, ki je v osnovi isti kot pri Partizankah. Ta nam ustvari trifazno napetost ustrezne frekvence in napetosti in stvar deluje.
To velja za ta motor. So pa tudi drugačni, tako imenovani koračni motroji. Se pa obrate zajema enako samo pretvorniki so različni. Pač glede na izvedbo navitja. Fizika je enaka kot pri enosmernih motorjih.
Rešimo se kolektorja, ki ga nadomesti frek. pretvornik.

:train1


LP
Odgovori