Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
Kar se tiče tirnic, razmika pragov, brušenja, mi je jasno. Kako pa vpliva na dov. osni pritisk gramozna greda? Je to odvisno predvsem od materiala (apnenec, granit)?
preglednik
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
Pokanje tirnic ima mnoge vzroke. Nisem strokovnjak, sem pa našel zanimivo diplomsko nalogo, Uroš Šavor, Tirnica, ključni element železniških prog, FGG UNI-Lj, 2013, dipl. naloga št. 3308 PS. Brusiti, brusiti, brusiti. Poglej si graf 3, Vpliv brušenja na rast in razvoj napak, oziroma celotno poglavje 2.11 Brušenje tirnic. Obstajajo tri vrste brušenja:Pri nas pa proti Kopru kar pogosto pokajo tirnice, še posebej če je mrzlo. Verjetno na odsekih kjer so še 49 E tračnice. Ampak glede na @Ljubiteljeve navedbe bi tudi te morale zadostovati za naših ubogih 22,5 t/os. V praksi je večinoma še manj. Torej vzrok loma tirnic ne more biti samo švoh tirnica ampak tudi spodnji in zgornji ustroj, gostota pragov, nezbrušenost tirnic, krivine...pač ugibam. Ali pač zmes vsega skupaj, slabo vzdrževanje, trhli pragi...?
1) brušenje novih tirnic. Nisem dnevno v stiku z železnico, toda med pogoji za nadgradnjo Tezno-Počehova sem prvič pri nas zasledil brušenje novih tirnic.........
2) ciklično bi se naj brusilo po prepeljani tonaži, piše 20 MGT, verjetno 20 M ton(?) Torej na Koprčanki vsako dobro leto. (Kdaj se je na zadnje brusilo tirnice?)
3) preventivno, globina 0,25 mm pa je najekonomičnejše, glej omenjeni graf. Brušenje po vsakih 25 Mton prepeljanega tovora namreč preprečuje širjenje razpok v globino.
Sicer pa se to masovno uporablja na razvitih železnicah že preko 20 let, glej recimo http://www.arema.org/files/library/2003 ... s/0062.pdf.
O pogostosti se lahko debatira, saj imajo na oni strani luže pač 50% večje osne obremenitve na dokaj enakih tračnicah. Kako pogosto se pa pri preventivno ali ciklično nas brusi tirnice?
LPL
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
Ljubitelj, pozdravljen,
priznati moraš, da so tirnice in brušenje cela znanost
Tile Kanadčani pa, ki jih navajaš v linku, pa so eni navadni kapitalisti
Samo poglej si njihov uvodni stavek:
The Class 1 heavy haul railroads of North America are using rail grinding best practices to ensure maximum returns on their investment in rail to their shareholders.
Potem pa še ene par primerov izračuna ROI dodajo
Pa to je za nas
Nimamo šans, da jih dohitimo v 100 letih, tako kot tudi Švicarje ne.
En čas smo še verjeli, da bomo Švicarje dohiteli
Aja, še en link do "tvoje" železnice in kako brusijo na njej: https://www.globalrailwayreview.com/art ... in-sweden/
Pa še ena teza s fakultete ( Luleå University of Technology), link: https://www.diva-portal.org/smash/get/d ... TEXT01.pdf
pozdrav
Darko
priznati moraš, da so tirnice in brušenje cela znanost
Tile Kanadčani pa, ki jih navajaš v linku, pa so eni navadni kapitalisti
Samo poglej si njihov uvodni stavek:
The Class 1 heavy haul railroads of North America are using rail grinding best practices to ensure maximum returns on their investment in rail to their shareholders.
Potem pa še ene par primerov izračuna ROI dodajo
Pa to je za nas
Nimamo šans, da jih dohitimo v 100 letih, tako kot tudi Švicarje ne.
En čas smo še verjeli, da bomo Švicarje dohiteli
Aja, še en link do "tvoje" železnice in kako brusijo na njej: https://www.globalrailwayreview.com/art ... in-sweden/
Pa še ena teza s fakultete ( Luleå University of Technology), link: https://www.diva-portal.org/smash/get/d ... TEXT01.pdf
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
Darko, ti pa stalno najdeš kaj všečnega iz severnih dežel. Pa poglejmo, kaj priporočajo Švedi za proge kategorije D, 22,5 ton/os. Sem rekel brušenje, brušenje...
Priporočilo:
1) R<500m, vsakih 30 BBton,
2) R>500m (skorajda neznanka na Koprčanki) vsakih 40 MBton,
3) notranje tračnice vsakih 70MBton.
pa si izračunajte, kako pogosto je to potrebno izvajati na Koprčanki. Ampak mi nimamo denarja za vzdrževanje, mi imamo samo denar za popravljanje!
Priporočilo:
1) R<500m, vsakih 30 BBton,
2) R>500m (skorajda neznanka na Koprčanki) vsakih 40 MBton,
3) notranje tračnice vsakih 70MBton.
pa si izračunajte, kako pogosto je to potrebno izvajati na Koprčanki. Ampak mi nimamo denarja za vzdrževanje, mi imamo samo denar za popravljanje!
Pa še en citat, za 30 ton na os je dovolj 50 kg tračnica (po naše kar 49 E)Recommendations are also given for grinding after a certain load cycle. For example, with an axle load of a maximum of 22.5 tons, curves with radius 500 metres or lower are to be ground each 30 million brutto tons. Curves larger than 500 metres are to be ground each 40 million brutto tons and tangent tracks to be ground each 70 million gross tons. These values are recommendations. What finally decides when to grind is the actual condition of the rails compared to use of the track in question, i.e. the speed, type of traffic etc. Aids to be used in making a grinding decision are different measuring results, e.g. corrugation, rail profile, non-destructive testing.
LPLThe launching of the grinding project was an important step in increasing the axle loads to 30 tons and was also one of the main strategies to prolong the renewal of existing 50kg rails.
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
...Ljubitelj napisal/-a: 3) notranje tračnice vsakih 70MBton.
Glede na angleški opis parametrov železniške proge na Wikipediji je v Švedskem priporočilu v tem delu govora o ravni progi in ne o notranji tračnici.Ljubitelj napisal/-a:... and tangent tracks to be ground each 70 million gross tons.
LP, Metod
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
Glede na angleški opis parametrov železniške proge na Wikipediji je v Švedskem priporočilu v tem delu govora o ravni progi in ne o notranji tračnici.
LP, Metod
Imaš prav, v originalnem dokumentu piše o curves below, curves above 500 m and tangent track. Sem očevidno slabo bral in sem prebral tangent curve in sklepal da je to notranja tirnica. Se opravičujem, leta....
LPL
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
Zdravo!
Še pripomba k brušenju tirnic:
V valjarnah brusijo tudi gredice boljših sort jekla. Brušenje poteka na specialnih polavtomatskih visokotlačnih brusilnih strojih (n.pr. švedski Centromaskin, a obstajajo tudi še drugi) in pri tem se odstrani lahko 6 in tudi več % jekla s površine. Razlogov za brušenje je več, kakšen metalurg (jaz to nisem) bo znal to bolje razložiti.
Lep pozdrav - Peter
Še pripomba k brušenju tirnic:
V valjarnah brusijo tudi gredice boljših sort jekla. Brušenje poteka na specialnih polavtomatskih visokotlačnih brusilnih strojih (n.pr. švedski Centromaskin, a obstajajo tudi še drugi) in pri tem se odstrani lahko 6 in tudi več % jekla s površine. Razlogov za brušenje je več, kakšen metalurg (jaz to nisem) bo znal to bolje razložiti.
Lep pozdrav - Peter
Zadnjič spremenil Peter 5, dne 20.03.2018, 10:55, skupaj popravljeno 1 krat.
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
Ljubitelj, pozdravljen,
ni rešitev samo brusiti...brusiti...brusiti...brusiti tirnico. Bo zmanjkalo "mesa"...
Potrebno je razmisliti tudi o tem, kakšen je drugi par v stiku
Na "tvoji" železnici razmišljajo tudi o tem...vendar ne gradbinci, tako kot pri nas...
Par tez:
http://publications.lib.chalmers.se/rec ... 216927.pdf
Kako pomemben je profil kolesa:
http://ltu.diva-portal.org/smash/get/di ... TEXT02.pdf
pozdrav
Darko
ni rešitev samo brusiti...brusiti...brusiti...brusiti tirnico. Bo zmanjkalo "mesa"...
Potrebno je razmisliti tudi o tem, kakšen je drugi par v stiku
Na "tvoji" železnici razmišljajo tudi o tem...vendar ne gradbinci, tako kot pri nas...
Par tez:
http://publications.lib.chalmers.se/rec ... 216927.pdf
Kako pomemben je profil kolesa:
http://ltu.diva-portal.org/smash/get/di ... TEXT02.pdf
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
http://www.jarnvagsnyheter.se/20181123/ ... -malmbanan
Švedska uprava za promet in LKAB, med Kiruno in Narvikom, z decembrom začenjata poiskusne vožnje z 32,5 ton osnega pritiska. S poizkusnimi vožnjami se bo ugotavljalo, kakšen je vplih povečanja obremenitve na progo. Za to so morali obnoviti vseh 53 mostov in pregled stabilnosti nasipov. 32,5 ton je od decembra 2017 že dovoljeno med Vitåfors in Luleå. Na ostalih delih je potreben še pregled tirnic in kretnic, ter jih po potrebi zamenjati.
Švedska uprava za promet in LKAB, med Kiruno in Narvikom, z decembrom začenjata poiskusne vožnje z 32,5 ton osnega pritiska. S poizkusnimi vožnjami se bo ugotavljalo, kakšen je vplih povečanja obremenitve na progo. Za to so morali obnoviti vseh 53 mostov in pregled stabilnosti nasipov. 32,5 ton je od decembra 2017 že dovoljeno med Vitåfors in Luleå. Na ostalih delih je potreben še pregled tirnic in kretnic, ter jih po potrebi zamenjati.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
In na keteri progi se uporablja največji osni pritisk, verjetno je to kje v Ameriki ali Avstraliji.
preglednik
Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå
Testing of 32.5-tonne axleloads begins on Kiruna – Narvik line
NORWEGIAN infrastructure manager Bane Nor, Swedish infrastructure manager Trafikverket and Swedish mining company LKAB began testing the operation of heavier trains on the Kiruna – Narvik line on February 18, with the axleload increased from 30 to 32.5 tonnes.