Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
suha
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 443
Pridružen: 01.02.2011, 10:16

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a suha »

Zanimivo branje.

Moje skromno mnenje je, da so so se težke železnice v Avstraliji, Ameriki in pa v konkretnem primeru Malmbanan razvile zaradi nuje, deloma pa tudi zaradi monopolizma. Namreč, če pogledamo železniško infrastrukturi v Ameriki in pa v Avstraliji vidimo, da npr. v Avstraliji obstajajo praktično samo trije koridorji za celoten kontinent. Prvi poteka po južni obali v smeri vzhod-zahod in je cca. 1/3 enotiren. 2. koridor po sredini kontinenta smer sever-jug, cca. 1/2 enotiren. In še 3. koridor ob vzhodni obali, smer sever-jug spet skoraj 1/2 enotiren (enotirnost je ocenjena na oko iz shematskih kart). Podobno je v ZDA, kjer železnice potekajo predvsem v smeri zahod-vzhod za potrebe ti. kopenskega mostu. Ladje iz Kitajske, Japonske, Koreje zaradi omejene kapacitete Panamskega prekopa (Postpanamax ladje zaradi velikosti ne morejo skozi prekop) raztovorijo tovor na zahodni obali in ga nato Američani z vlaki tovorijo na gosto naseljeno vzhodno obalo. Nosilnost prog (osni pritisk celo do 35t, dolžina kompozicij celo do 3 km, dvonadstropno nakladanje kontejnerjev) je tako zelo velika, ker je prepustnost prog (tudi tu je zelo veliko enotirnih prog) precej majhna, (glede na količino tovora) in je potreba po izkoristku velika. V neki točki v okolici skalnega gorovja obstaja namreč samo 6. koridorjev vzhod-zahod, kar je za 400 milijonsko ZDA precej malo.

Za primerjavo pri nas imamo v okolici Slovenije samo v zračni liniji 200 km tri resne koridorje, ki vodijo tovor od pristanišč v notranjost celine. Podobno je po ostali Evropi. Tu je še drugi velik razlog in sicer velika obdanost celine z morjem, kjer ima praktično vsaka Evropska država svoje pristanišče... V Ameriki, Rusiji, Avstraliji, je več ti. "mesa".

V prihodnosti se bo sicer predvsem na račun višje cene naftnih energentov osni pritisk in dolžina kompozicij, ter višina svetlega dela predora na Evropskih železnicah verjetno povečeval, vendar najbrž nikoli toliko kot je v ZDA, Avstraliji itd.

Edina možnost za težke železnice v Evropi, ter tudi v Sloveniji je ti. Evrazijski kopenski most, ki bi nadomestil sedanji ladijski promet iz daljnega vzhoda. Sicer ta kopenski most prek Rusije že obstaja, vendar je potrebno dvakratno prekladanje tovora, zaradi različne širine tirov na meji med Kitajsko (1435 mm) in Rusijo (1520 mm), ter Rusijo in Evropskimi (1435 mm) železnicami, kar vzame ogromno časa in denarja. Rusi nikakor niso pripravljeni zamenjati širine tirov, pri čemer imajo po eni strani tudi prav saj je večja širina tirov primernejša za večje in višje tovore (višja težišča vagonov), posledično se bolj splača tovor naložiti na ladjo in konec skrbi.
suha
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 443
Pridružen: 01.02.2011, 10:16

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a suha »

Vojna tirov

Zaradi neučinkovitosti prvega evrazijskega kopenskega mostu, Kitajska že dolgo razmišlja o "novem Evrazijskem kopenskem mostu". Ta zaenkrat poleg Ruske različice poteka od Kitajske meje, prek Kazahstana, Uzbekistana, Turkmenistana, Irana, ter nato v Turčijo in nato od tam posredno tudi čez naš V koridor. Tudi tu pa se seveda pojavijo problemi s širino tirov.

Ultimativna rešitev o kateri razmišlja Kitajska je železniška povezava čez Afganistan, v katerem do sedaj praktično niso imeli železniških prog. Afganistan trenutno obdajajo kar tri različne širine tirov. Na severu bivši Sovjetski (1520 mm) na vzhodu in zahodu Kitajski, ter Iranski (1435 mm) in na jugu najširši, ter posledično najbolj praktični za tovorni promet, a vseeno najmanjši po št. kilometrov v svetu - Indijski (Pakistan -1676 mm). Pod vplivom Američanov in Kitajskih rudniških korporacij so se Afganistanci odločili, da bo njihova primarna širina tirov 1435 mm (standarna širina). A vendar bo najbrž to veljajo samo za železnico zahod - vzhod od Irana do Tadžikistana, ter naprej čez Kirgizistan na pravkar zgrajeno Kitajsko Kashgar–Hotan železnico.

Kako resno mislijo Kitajski rudniški giganti so dokazali s tem ko so, kljub vojnemu stanju, lansko leto odprli 75 km odsek od Uzbekistanske meje do mesta Mazar-i-Sharif (Afganistan), ki so ga zgradili v pičlem letu in pol. V kratkem naj bi bil zgrajen tudi 202 km odsek iz Irana do Herata in nato še nadaljevanje do Tadžikistanske meje. Do leta 2014 naj bi bila zgrajena železnica Kabul - Pakistan, nato pa še Kabul - Mazar-i-Sharif, kjer naj bi se vsi odseki križali. Začenjajo se tudi dela na 220 km odseku iz Turkmenistana. Celoten projekt naj bi bil vreden 6 milijard $, zgradili naj bi 2000 km železniškega omrežja z omejitvami hitrosti od 100 do 160 km/h, ter z možnostjo 25 t osnega pritiska. Večino denarja naj bi zaradi možnosti izkoriščanja velikih nahajališč rude sfinancirali Kitajski zasebniki, del denarja pa naj bi zagotovila tudi Asian developement bank (ADB).

Presenetljivo ob vseh težavah v nemirnem Afganistanu morda še največ problemov Kitajcem predstavlja Tadžikistanska vlada, ki trenutno zagovarja mnenje, da bi na svojem delu ozemlja ohranila Rusko širino tirov. To je seveda nesprejemljivo za Kitajske zasebnike, saj bi bilo potem spet potrebno prekladanje tovora iz vagona na vagon zaradi drugačnih širin tirov, kar pa že imajo na drugih dveh koridorjih. Ostala infrastruktura od Irana do Turčije naj bi povečini že omogočala transport tovora od Lianyunganga do Rotterdama, tudi čez Slovenijo. Problematičen je samo še del pri Bosporski ožini. Turki naj bi podmorski železniški tunel, ki ga gradijo že od leta 2006, zgradili do leta 2015.

Seveda pa se tu spet pojavijo nove težave. Nevšečna politika Irana do zahoda, krhka trenutna stabilnost v Afganistanu.... A pustimo to za kdaj drugič.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

K temu, kar je dodala Suha samo misel prekmalu pokojnega, predvojnega misleca in plezalca K. Juga:

"Kjer je volja je tudi pot"

LPL

PS: Nekateri pa zlobno pridajajo, da imamo zato tudi Jugovo grapo v S. Triglavski steni.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Debata o avtomatskih spenjačah na vagonih je nekam zamrla. Danes sem pa odkril (http://en.wikipedia.org/wiki/C-AKv_coupler), da od leta 2009 DB-Schenker uporablja 18 lokomotiv serije 189 (podobne naši Živi) z avtomatskimi spenjačami za prevoz železne rude iz Rotterdama v Dillingen (Posarje). Teža vlakov 6000 ton ali skoraj 4x več kot na SŽ!?
O tem piše tudi na http://www.drehscheibe-foren.de/foren/r ... g-55512467

Pri nas pa nič...... razen da se trgajo spenjače na Mb mostu in vagoni iztirjajo po belem svetu.

LPL
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6518
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Gorchi »

Če bi mi uvedli avtomatske spenjače potem bi bilo treba imeti zaključene kompozicije vagonov in zanje posebej odrejene lokomotive. Okej, lahko so tudi univerzalen spenjače ampak vseeno. Dokler gre za prevoz znotraj SŽ pol bi bilo okej. Zatakne se ob prehodu čez mejo. ÖBB zagotovo teh spenjač ne bi bil preveč vesel in ne bi se čudil, da bi spet kako pogruntali v stilu "parna lokomotiva čez Karavanke-jok, je prenevarno zaradi dima".
Zatakne se lahko še drugič, pri vzdrževanju voznega parka...
In zatika se vedno pri 3kV omrežju in 26 promilih vzpona, ne glede na spenjačo...
Goran
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Gorchi,

od vsega kar si povedal je točno le 26%o in 3 kV.

Proge imajo klance vsepovsod po svetu, morajo imeti pač lokomotive primerno vlečno silo. Hujši primer je 3kV DC, toda če lahko normalno težke vlake vozijo tudi na 1,5 kV DC, ni hudič da 2-3x težjhe ne bi mogel na 3 kV DC. Potrebnih je pač več napajalnih postaj, ali pa sranje modernizirati oziroma ukiniti in voziti z dizli kot v primeru najmodenejših tovornih železnic.

2) Avtomatske spenjače o katerih je govora omogočajo spajanje s konvencionalnimi, kar piše na podanem linku.
Še enkrat:
The C-AKv coupler is a fully automatic center coupler for railway vehicles, which is designed as a replacement for the European UIC standard chain coupler. Its profile is derived from the Willison design as used on the Russian SA3 coupler. The C-AKv coupler is compatible with both the buffers-and-chain setup and the actual SA3 coupler. C-Akv is from German Compact - Automatische Kupplung vereinfacht, meaning Compact automatic coupler simplified. Often the brand name Transpact is used as name for it.
3) Problem z Avstrijci pa je predvsem ta, da se SŽ ne zmigajo za obratovalno dovoljenje v Avstriji. Upravitelja infrastrukture namreč figo briga, katero spenjačo omaš, le da ustreza UIC pogojem. Mogoče pa bo RCA našel interes, ampak potem SŽ ne bodo več zraven.

4)Vlaki, ki prevažajo rudo so že 40 let sklenjeni in v tem ni problema. Seveda pa je potrebno imeti lokomotive in vagone opremljene s takimi spenjačami. Vse lokomotive in tovorni vagoni v zadnjih 40 letih so obvezno konstruirani za vgradnjo avtomatske spenjače. Kakor pa izgleda, bo EU končno šla v to smer, sicer je to že 3. posku, če pa poskus ponovno ne bo ne bo uspel, bo pač tovorni promet v Evropi počasi zaradi neekonomičnosti zamrl, saj se po obremenitvi vlakov ne more primerjati niti z ozkotirnimi progami v Afriki in ga bo cetsni promet z uvedbo novih predpisov za težo tovornjakov (že veljajo v Skandinaviji) dokončno uničil.

LPL
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Kakor pa izgleda, bo EU končno šla v to smer, sicer je to že 3. posku, če pa poskus ponovno ne bo ne bo uspel, bo pač tovorni promet v Evropi počasi zaradi neekonomičnosti zamrl, saj se po obremenitvi vlakov ne more primerjati niti z ozkotirnimi progami v Afriki in ga bo cetsni promet z uvedbo novih predpisov za težo tovornjakov (že veljajo v Skandinaviji) dokončno uničil.
In poteeeem jeee vseeetiiiihooooo biiilooooooooooo

LPLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Na Ljubiteljevi progi delajo doktorate.

Kdo?
Študenti.

Kje?

na: Slika


Dodajam enega izmed doktoratov:
Mikael Palo:
Condition-based maintenance for effective and efficient rolling stock capacity assurance : A study on heavy haul transport in Sweden, januar 2014

http://pure.ltu.se/portal/files/7809572 ... l_Palo.pdf" onclick="window.open(this.href);return false;


Če nihče drug, jo bo pogledal vsaj LLLLLLLLLLLL :lol:


Pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Sicer ni povezano z Malmbaban, toda Railway Gazette je pred enim letom poročala o Distributed diesel traction tested on Europe’s longest freight train

Vožnja najdaljšega (1524 m, 4020 ton) vlaka sestavljenega iz dveh vlakov po 40 in 32 vagonov vlečeneh z Vossloh dizloma Euro 4000 (eden na sredini vlaka) povezanih z radijsko komando v Evropi pred letom dni je povsem obšla forum, kljub temu da gre za projekt podprt s strani EU (Project Marathon) katerega namen je znižati transportne cene za 30%.

LPL
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Zasledovanje razvja tovornega prometa v Evropi je mlo zamrlo, pa vendar se je na severu zgodil velik preobrat. prešli so 32,5 tonsko osno obremnitev, kakor piše v IRJ Sweden introduces 32.5-tonne axleloads on Iron Ore Line z dne 16.10.2017. Mi pa o tem, kdaj bo dovoljenih 22,5 ton na pan-evropskem koridirju.

LPL
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Gre se samo zato, ker želijo povečati proizvodnjo za 5 %, Sedaj bodo vlaki lahko težji za 680 ton. Po domače, šparajo na stroških, da bo več kapnilo v žepe. :mrgreen:
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Gre se samo zato, ker želijo povečati proizvodnjo za 5 %, Sedaj bodo vlaki lahko težji za 680 ton. Po domače, šparajo na stroških, da bo več kapnilo v žepe. :mrgreen:
Lahko razmišljaš na dva načina
1) Po tvoje, da bo več kapnilo v žepe, hakelc je samo v tem, da je LKAB v 100% državni lasti, in torej kapne v žepe vsem davkoplačevalcem.
2) Da želijo ohraniti konkurenčnost v hudem boju z ostalimi dobavitelji železove rude. Ne pozabimo, da je firma rudarska firma LKAB, sicer 100% v državni lasti, bila postavljena pred dejstvo da rudnike v Kiruni zapre vsled neekonomičnega transporta po državnih železnicah Švedske in predvsem Norveške. Plačevali so tudi 10x višje prevoznine po ntkm kot konkurenca po svetu. Zato so posel prevzeli v svoje roke najprej na omrežju SJ in po grožnji o prenehanju poslovanja preko Narvika tudi na področju NS. Tako so ceno prevoza na obeh državnih želznicah znižali iz 650MSEK na 400MSEK, oziroma 250M SEK, po današnjem tečaju preko 25 M€. Z cilj so si zadali povečati proizvodnjo med 1998 in 2005 za 35%, kar je pač zahtevalo posodobitev transporta.... In stroški infarstrukturnih sprememb sploh niso bili enormni. Na območju Norveške piškavih 20M€ s čimer so lahko začeli voziti 8600 t težke vlake pri osni obremenitvi 30 ton. In sedaj so povečali produktivnost še z 5%, kar sploh ni tako neumno v vedno večjem konkurenčnem boju...

Railway Gazette tako piše 2.1017 da je največja rudarska firma Rio Tinto Rio Tinto operates first fully-autonomous test train začela z vožnjo prvega povsem avtonomnega vlaka za prevoz rude. Po tvoje, da bo več kapnilo delničarjem, lahko pa tudi zato, da ohranijo konkurenčno pozicijo.

LPL
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

fantje, pozabljate na ozadje, ki omogoča te spremembe.

Prvo, denar ki naj bi šel v žepe tajkunov/davkoplačevalcev se še pravi čas izloči za investicije.

Tudi investicije v znanje...

Poznam profesorje na švedskih, finskih in norveških fakultetah, ki so vključene v raziskave, šolanje študentov, disertacije s področja tehnike in ekonomike na železnicah (predvsem te, ki je tema teh prispevkov zgoraj).

Vse kaj drugače kot pri nas.

Najprej bi morali pri nas urediti šolstvo, potem pa naprej. Nekaj zanesenjakov ne more naše državice izpeljati iz kote 0.0000 (morje v Kopru) na vrh Kraškega roba, potem pa še po nekaj vzponih dalje. Zadnji, ki pridejo v poštev, da bi to omogočili, so trenutno nekateri profesorji s fakultet, da jih tukaj ne omenjam.

Razumem, da smo imeli zgrešen sistem, po drugi strani pa smo že četrt stoletja samostojni.

Morda bi bila rešitev uvoz ene finske predsednice vlade (v penziji) za 4 leta. Da nam pomaga vsaj na vrh Kraškega roba. Z domačimi sem obupal.... :roll:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Ljubitelj napisal/-a:Zasledovanje razvja tovornega prometa v Evropi je mlo zamrlo, pa vendar se je na severu zgodil velik preobrat. prešli so 32,5 tonsko osno obremnitev, kakor piše v IRJ Sweden introduces 32.5-tonne axleloads on Iron Ore Line z dne 16.10.2017. Mi pa o tem, kdaj bo dovoljenih 22,5 ton na pan-evropskem koridirju.

LPL
Hm, dajma sedaj primerjati, kar sem končno izbrskal. Hamburg-Salzgitter Beddibgen 25 ton/os, 6000 ton s tandemom dveh BR 151 s C-AKv spenjačo, 90 km/h, 39 faals vagonov. Štri ure vožnje. Z vijačno spenjačo premog do 4000 ton, z avtomatsko do 6000 ton ob pogoju, da je tandem dveh digitalnih lokomotiv. Očitno ni švoh tale zaostala Evropa.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Malmbanan, Narvik-Kiruna- Luleå

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Hm, dajma sedaj primerjati, kar sem končno izbrskal. Hamburg-Salzgitter Beddibgen 25 ton/os, 6000 ton s tandemom dveh BR 151 s C-AKv spenjačo, 90 km/h, 39 faals vagonov. Štri ure vožnje. Z vijačno spenjačo premog do 4000 ton, z avtomatsko do 6000 ton ob pogoju, da je tandem dveh digitalnih lokomotiv. Očitno ni švoh tale zaostala Evropa.
Na vrh
Prikaži prispevke prejšnjih:
Razvrsti po
Pa ne samo Nemci, tudi Hrvati imajo vso progo RI-Koprivnica-meja za 25 ton!

LPL
Odgovori