Železnice za visoke hitrosti

Kako kaj naše sosedje OBB, DB, HŽ, MAV....
Odgovori
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Železnice za visoke hitrosti

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

verjetno je že kakšna splošna tema o železnici za visoke hitrosti, pa je nisem naše.

Wikipedija uporablja termin hitra železnica:
Hitra železnica je oblika javnega železniškega prevoza s hitrostmi nad 200 km/h.
Običajno hitri vlaki vozijo z največjo hitrostjo med 250 km/h in 300 km/h. Čeprav je nov svetovni hitrostni rekord za vlak s kolesi dosegel francoski TGV marca 2007 z največjo hitrostjo skoraj 575 km/h (prejšnji rekord iz leta 1990 je podrl kar za 60 km/h).

Po mojem je lahko velja termin hitra železnica tudi za promet, ki se hitro odvija na železnici s klasičnimi hitrostmi, da pa se vlak ne ustavlja pri vsaki jablani.

Odločil sem se za termin železnica za visoke hitrosti, kot ga uporablja recimo Evropsko računsko sodišče (EUROPEAN COURT OF AUDITORS
- Guardians of the EU's finances) v posebnem poročilu št.19/2018:
Evropsko železniško omrežje za visoke hitrosti ni realnost, temveč neuspešen mozaik prog

Poročilo je na voljo v 23 jezikih, seveda tudi v slovenščini: https://op.europa.eu/webpub/eca/special ... 9-2018/sl/

Železnice za visoke hitrosti: Železniške storitve, ki se izvajajo na novih, posebej zgrajenih progah z najvišjo obratovalno hitrostjo najmanj 250 km/h, in storitve, ki se izvajajo na progah za konvencionalne hitrosti z najvišjo obratovalno hitrostjo najmanj 200 km/h.

Upam, da so prevajalci v EU usklajeni med sabo po področjih...

V poročilu so zanimivi podatki o gradnji železnic za visoke hitrosti po EU.

V tej temi lahko dodajate raznorazne prispevke o železnicah za visoke hitrosti na konvencionalnih tirih. Predlagam, da se za vlak na magnetni blazini ali maglev (okrajšava za magnetno levitacijo) odpre nova tema.

Temo odpiram pravzaprav zaradi tehničnega članka, ki govori o maksimalnih nadvišanjih zunanje tračnice in minimalnih polmerih krivin železnice za visoke hitrosti (tudi za mešan promet).

TRACK ALIGNMENT PARAMETERS ON MODERN RAILWAY LINES FOR MIXED TRAFFIC,
Luka LAZAREVIĆ, Zdenka POPOVIĆ, Milica VILOTIJEVIĆ, Nikola MIRKOVIĆ4
Predavanje na 18. konferenci RAILCON v Nišu leta 2018
link do članka: https://www.researchgate.net/publicatio ... ed_traffic

Opozoril bi rad na dejstvo, kako različno potovalno udobje nudijo nekatere proge po svetu.
Dovoljeni stranski pospeški so nekako do 1m/s2, pa tudi več.

V članku prikažejo avtorji stranske pospeške na 12 progah v EU, Japonski in Južni Koreji:

Slika

D = maksimalno nadvišanje zunanje tračnice v krivini
R = minimalni radij krivine
aq = stranski pospešek
Za ostale faktorje je potrebno prebrati članek.

Slika

Nas trenutno zanima le potovalno udobje. Najslabše bi moralo biti na progi Köln-Frankfurt (aq=0,96 m/s2), tesno ji sledi proga Rim-Firence (aq=0,79 m/s2).

Jaz se nisem peljal še z nobenim vlakom na zgoraj navedenih progah, tako da ne morem deliti svojih izkušenj o potovalnem udobju :wink:


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Regan 664
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3625
Pridružen: 24.01.2006, 16:23

Re: Železnice za visoke hitrosti

Odgovor Napisal/-a Regan 664 »

Dobro leto nazaj sem se ukvarjal s simulacijo, kako med Ljubljano in Mariborom zagotoviti vozni čas vlaka pod 1 uro.
Pogoji so bili naslednji:
-proga za visoke hitrosti za 250 km/h
-dolžina cca 116 km
-postanki v LJ, CE in MB na obstoječih postajah (hitrost je temu primerna)

Vozni čas je cca 51 min.

Cena glede na primerljive projekte po tujini bi bila cca vsaj 40 mio eur na kilometer dvotirne proge.
Zadnjič spremenil Regan 664, dne 13.05.2021, 8:45, skupaj popravljeno 1 krat.
dingo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 531
Pridružen: 08.08.2009, 15:42

Re: Železnice za visoke hitrosti

Odgovor Napisal/-a dingo »

Verjetno to po kilometru?
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Železnice za visoke hitrosti

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Nas trenutno zanima le potovalno udobje. Najslabše bi moralo biti na progi Köln-Frankfurt (aq=0,96 m/s2), tesno ji sledi proga Rim-Firence (aq=0,79 m/s2).
Bočna pospeška 0,96 in 0,79 m/s2 so v okviru pospeškov dovoljenih za vlake z nizkim koeficientom nagibanja, 14. člen http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV8672, ki dovoljuje bočne pospeške do 0.85 m/s2 in največ 1,00 m/s2, oziroma primankljaj nadvišanja 130-150 mm. Za tovorne vlake je b 0,65 do izjemno 0,85 m/s2, oziroma 100-130 mm primankljaja. V Zasavju se komajda čuti kakše pospeške na "lahkih" vlakih. Kolikor sem se vozil s TGV je vožnja silno mirna, verjetno bolj kot pri nas pri 3x manjši hitrosti. Res pa med Lyonom in Parizom skorajda ni ovinkov in si Francozi lahko privoščijo majhne bočne pospeške. So pa Francozi že takrat pogruntali, da lahko vlak mirne duše vozi v dokaj strm klanec, kar so Nemci dolgo odklanjali, ker so sanjali o hitrih progah za mešani promet.
je pa glede izbora parametrov velika "papazjanja". V http://www.diva-portal.org/smash/get/di ... TEXT01.pdf sem našel sledečo primerjalno tabelo. ker gre za dokaj sveže delo (2018) s priznane univerze ima dokajšno težo. Je pa na sploh zelo zanimivo branje za inženirje.

Slika

[24]UIC, “Design of new lines for speeds of 300 –350 km/h state of the art,” 2001.
[25]S. Bombach, “Selection of Cant for High-Speed Lines.” 2017

Za velike hitrosti so maksimalni primakljaj v vseh deželah znižali predvsem zaradi previdnosti v povsem novem področju obratovanja. Se pa pomembno poudarja (zlasti za nagibne vlake) naraščanje nadišanja (variation of the cant). Iz tabele se pa tudi vidi, da igra dovoljeni bočni pospeše veliko vlogo pri radijih. Paris-le Mans je Rmin 6000 m, za enako hitrost 300 km/h med Kölnom in Frankfurtom pa samo 3350 m. In glede na to, da je v tem izrazitem primeru bočni pospešek mnogo večji, je pa še vedno v mejah pospeškov za malce boljše vlake in neznatno višji, kakor je dovoljeno za stare tovorne vagone. Vsa modrost udobnega potovanja je verjetno v dovolj dolgih prehodnicah, po kateri mora vlak voziti 3-5 s do minimalnega krivinskega radija, 150 mm / 30(50) mm/s = 5(3)s.
Uporabniški avatar
Regan 664
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3625
Pridružen: 24.01.2006, 16:23

Re: Železnice za visoke hitrosti

Odgovor Napisal/-a Regan 664 »

dingo napisal/-a: 13.05.2021, 7:21 Verjetno to po kilometru?
Ja, seveda :D
andre85
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 752
Pridružen: 11.04.2014, 19:36
Kraj: Freilassing

Re: Železnice za visoke hitrosti

Odgovor Napisal/-a andre85 »

VD8 Munchen-Berlin je z svojimi 515 km stala 9.92 miljard € novogradnja Ulm-Stuttgart v razdalji 60 km pa bo stala 3,7 mrd €
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Železnice za visoke hitrosti

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Jaz sem se vozil s TGV na progi Paris-Bordeaux, ko je še vozil po "zdrapani" progi 3 ure in pol, po polovični hitrosti od sedanje.
Vprašanje je, kakšni so bili minimalni radiji in nadvišanja in sploh stanje tirnic :hmm

Jaz sem se peljal le od Angoulema do Bordeaxa.
Napisal sem tudi potopis. Zanimivo je, da so se po 10 letih VSE fotke ohranile :shock:
Glej: viewtopic.php?f=4&t=6181&p=119394&hilit=TGV#p119394

Sedaj prepelje TGV to progo s hitrostjo 320 km/h v dveh urah in nekaj minutah in sigurno te manj premetava kot prej pri polovični hitrosti.

Ima pa @Ljubitelj prav glede občutkov, ko te vrže iz ene krivine v nasprotno s (pre)kratkim prehodom ravnega dela proge.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori