Da razčistvina najprej. Moja žena ima okoli 43 let delovne dobe v kliničnem centru, dolga leta je delala na intenzivi in na nato na anesteziologiji, in spo ji vsi ti ventilatorji dobro znani. Ve pa tudi to, da starega in betežnega, ki ga daš na ventilator 95% ni možno več odklopiti, ne more več dihat. In na koncu je to samo še stvar, kdaj ventilatorjev zmanjka. Nekoč, se je lepo reklo, da pomlad pobira starostnike z razno raznimi respiratornimi okužbami (=pljučnicami). In če pogledaš letošnje podatke, kljub silovirti epidemiji je število umrlih 10% manjše kot lerta 2018 v enakem obdobju.Predvidevam, da ne poznaš nikogar, ki dela v zdravstvu. Bi res rad bil v položaju, ko se bo zdravnik odločal komu naj pomaga? Kdo bo dobil zdravljenje, ki mu lahko reši življenje in kdo ne?
Lepo, da si prilimal eno slikico, če bi povprašal biti pa takšno sliko izračunal v skladu s tvojimi vhodnimi podatki. To je model SEIR (Susceptible, Exposed, Infectious, Recovered (Immune or death), https://en.wikipedia.org/wiki/Compartme ... idemiologyTukaj se ne gre samo za skupno številko umrlih, ampak se gre predvsem zato, da se omeji število ljudi, ki potrebujejo zdravljenje v zelo kratkem času.
Kar se pa tiče vzdržnosti sistema, ventilatorje kupujemo kot nori, trenutno obstoječi so pa uporabljeni 1/3-sko. In da si ne bi mislil, da najbolj slabemu izhodu podvrženo populacijo (stari iz domov za ostarele s pridruženimi boleznimi) zdravijo na intenzivnih oddelkih. Je vrh medicine v novi vladi lepo povedal, da je intenzivna nega takih primerov 99% neuspešna. Takšna so pač kruta dejstva, da vsak enkrat umre. Še ni bilo drugače!