Modernizacija Slovenskih Železnic

[SIMY]

Ne vem zakaj se dela perone v lokih če je proti Savi dovolj prostora da bi lahko bil peron raven in s tem preglednejši.

[Ljubitelj]

Ali bi trenutna geometrija proge med Lj in Borovnico omogočala vožnjo lahkih vlakov 160 km/h?

Razen skozi Tivoli ni problema, saj je povsem prema proga,

[Ljubitelj]

Ne vem zakaj se dela perone v lokih če je proti Savi dovolj prostora da bi lahko bil peron raven in s tem preglednejši.

Če misliš postajo Litija se bojim, da ni čisto tako. Med obstoječo progi in postajo in Savo je vse pozidano. Načelno bi se dalo postaviti perone nekoliko proti ZM, toda potem bi bili peroni dokaj oddaljeni od postajne zgradbe, novogradnjabi pa pomenila rušitev obstoječih manjših blokov.

[Sergej]

Ali bi trenutna geometrija proge med Lj in Borovnico omogočala vožnjo lahkih vlakov 160 km/h?

Razen skozi Tivoli ni problema, saj je povsem prema proga,

Potem bi bilo edino logično, da se ta hitrost uvede po obnovi žel. postaj Brezovica in Preserje...

[SIMY]

Ne vem zakaj se dela perone v lokih če je proti Savi dovolj prostora da bi lahko bil peron raven in s tem preglednejši.

Če misliš postajo Litija se bojim, da ni čisto tako. Med obstoječo progi in postajo in Savo je vse pozidano. Načelno bi se dalo postaviti perone nekoliko proti ZM, toda potem bi bili peroni dokaj oddaljeni od postajne zgradbe, novogradnjabi pa pomenila rušitev obstoječih manjših blokov.

Proti postaji Savi sem mislil,postajno poslopje tudi nima nekega pamena iz vidika potnikov , tak da 200 metrov gor dol.

[Re 4/4]

Ali bi trenutna geometrija proge med Lj in Borovnico omogočala vožnjo lahkih vlakov 160 km/h?

Ne. Če odmislimo zavorno razdaljo je problem Preserje. Radiji in peroni.

[Ljubitelj]

"Ne. Če odmislimo zavorno razdaljo je problem Preserje. Radiji in peroni."

Proga LJ-Borovnica je v obnovi menda že tretje leto in bi človek pričakoval da se je v tem času kaj postorilo. Za uvedbo hitrosti 160 km/h je seveda potrebno postajo modernizirat, kakor tudi Brezovico, in potem ne bi bili problem peroni on ne zavorna razdalja. Sicer je pa bilo vprašanje ali geometrija omogoča hitrost in ne ali signalne naprave omogočajo hitrost. Vprašanje pa je, koliko se po tistih nekaj ovinkih med Borovnico in preserjami da peljat na progi s primernimi nadvišanji. V tujini imam stalno občutek, da vlak vozi skozi ovinke precej hitreje kot pri nas (bočni pospeški), pri nas so pa predpisi menda med najbolj konzervativnimi v Evropi, sem pa že videl pripombe, da so stari predpisi dokaj v nasprotju (preveč omejujoči) z novimi ravno na področju hitrosti ki nad v tem primeru zanimajo, torej nekje med 100 in 160 km/h. Marsikaj se da, če se hočle. Toda, kaže, da se pri nas noče, saj po treh letih remonta vlaki že eno leto vozijo na obnovljeni progi s 50 km/h in ni videti nobene spremembe v novem voznem redu.

[desiro]

Geografija proge bi omogočala vsaj 140 km/h (če že vzamemo v zakup dejstvo da smo varčevali in kupili nove garniture brez magnetne tirne zavore).
Seveda je prej smiselno obnoviti Brezovico in Preserje, ni pa to tako nujno saj vlak tisti km ali dva lahko pač zmanjša hitrost, še vedno bolje kot 50 km/h.

Glede omejitve hitrosti na 50 km/h pa razlog tiči v izvedbi APB in varovanja NPR, nekdo je zajebčkal projekt in seveda ne bo odgovarjal, je lažje spremeniti smernice in trditi: (Uraden odgovor MZI); "Upravljalec infrastrukture je izračunal da je prepustnost proge višja pri APB in 50 km/h kot pri medpostajni odvisnosti in 100 km/h.... #republikabanana

[mkx]

Geografija proge bi omogočala vsaj 140 km/h (če že vzamemo v zakup dejstvo da smo varčevali in kupili nove garniture brez magnetne tirne zavore).

Kot vedno se na isti kup meče dve čisto ločeni stvari: progovno hitrost in tehnične zmožnosti vozil. Tole zgoraj je isto kot bi napisal "ker klasični vagoni SŽ TP zmorejo 120km/h bodo vse progovne hitrosti na območju JŽI RS enake 120km/h ne glede na geometrijo in opremljenost prog". Skratka: če geometrija proge omogoča 160km/h (in, kot je omenil že @Ljubitelj, je skrajni čas, da se pravilnike posodobi po vzgledu naprednejših železniških uprav v EU, če že ne širše), naj se začne projektirati in graditi tudi opremo prog (APB, potne prehode, itd.) temu ustrezno.

Ker tole je kot kura in jajce: SŽ PP kupuje garniture, ki zmorejo približno toliko, kot trenutno dopuščajo proge, pri obnovah prog pa se gleda na to, da SŽ PP nima voznega parka za višje hitrosti. On tako v spirali. Kot da je SŽ PP edini prevoznik, ki bo še naslednjih 50 let prevažal potnike po JŽI RS ... (no, to se zna celo zgoditi ker smo s vojo mentaliteto in ravnanji v Sloveniji čisto nezanimivi za resne privatnike).

[038novo]

@mkx, jaz tega ne berem da se mečeta dve različni stvari na isti kup. Prav tako o teh svareh ne odločamo mi, niti nimamo vpliva nanje (teh nekaj par forumašev).
Kvečjemu izražamo svoje mnenje, debatiramo, ali delimo izkušnje, absurde... iz prakse.

[Re 4/4]

Kot vedno se na isti kup meče dve čisto ločeni stvari: progovno hitrost in tehnične zmožnosti vozil. Tole zgoraj je isto kot bi napisal "ker klasični vagoni SŽ TP zmorejo 120km/h bodo vse progovne hitrosti na območju JŽI RS enake 120km/h ne glede na geometrijo in opremljenost prog". Skratka: če geometrija proge omogoča 160km/h (in, kot je omenil že @Ljubitelj, je skrajni čas, da se pravilnike posodobi po vzgledu naprednejših železniških uprav v EU, če že ne širše), naj se začne projektirati in graditi tudi opremo prog (APB, potne prehode, itd.) temu ustrezno.

Ker tole je kot kura in jajce: SŽ PP kupuje garniture, ki zmorejo približno toliko, kot trenutno dopuščajo proge, pri obnovah prog pa se gleda na to, da SŽ PP nima voznega parka za višje hitrosti. On tako v spirali. Kot da je SŽ PP edini prevoznik, ki bo še naslednjih 50 let prevažal potnike po JŽI RS ... (no, to se zna celo zgoditi ker smo s vojo mentaliteto in ravnanji v Sloveniji čisto nezanimivi za resne privatnike).

Saj progovne hitrosti pa večinoma sledijo računski, ki pa se projektira glede na pričakovana vozila v potniškem prometu. Na tistih tovornih vagonih na Innotransu, ki lahko gredo 160, zagotovo ne. Večinoma se pogleda za tista, ki jih ima SŽ. Enako kot dolžine peronov, imajo sedaj pravilnik pri načrtovanju in noter so omenjeni Flirti, ter mednarodni standard za mednarodne vlake. To da je SŽ varčeval, ministrstvo, ki si postavi cilj glede na standard hitrosti, njih ne zanima. Proga Ljubljana - Sežana - d.m. je del evropskega koridorja, kjer velja enostavno pravilo: Proga mora omogočati hitrosti 160 km/h za potniške vlake in 100 km/h za tovorne, z omogočeno izjemo. Če bi nadgradnja pomenila bistveno povečanje stroškov, so lahko hitrosti tudi niźje. In za te izjeme je. ministrica povedala, da jih bo zaradi terena na celotnem križu precej.

In koliko sem ujel, je računska na tem območju Preserij 140 ali 150, ker bo nadvišanje nižje zaradi peronov.

Glede pravilnikov. Najdi bo treba par doktorjev, ki bodo spisali študijo in bodo videli kje s(m)o. Kaj misliš kako so na ÖBB naredili vse te pravilnike? Štirje doktorji znanosti so se podpisali pod projekt, kjer je en kup računov. Da ne bo prezahtevno, pa lahko ti slovenski spodaj napišejo, da se sklicujejo na prakso. Tako kot Švedi, ki so posodobili tabelo zavornih odstotkov. Sedaj lahko 750 metrski vlaki vozijo 100 ali 120 km/h. Enostavno človek, ki dela že 40 let na področju železnic se je podpisal, da praksa deluje, popravili signalizacijo in sedaj bo bolje. Torej, kdo se upa podpisati? Večina vem da se ne upa.
Sicer smo privat poiskali in izračunali glede na švicarske formule, ki bi jih naj uporabljali tudi v Avstriji, in hitrost odstopajo samo malenkostno. Je pa res, da je v Avstriji potnik na splošno podvržen višjim bočnim pospeškom, kot marsikje drugje. Koliko pa Avstrija tukaj da na peglanje prog, oziroma kompenzira z bistveno višjim nadvišanjem, je pa že drugo vprašanje. Na Desiro ML so vgradili stabilizatorje, ker niso Jacobs, da lahko vozijo hitreje. To sliši kot tisti grdi zvoki, ki jih spuščajo. Švicarji so hoteli celo s pasivnim nagibanjem omiliti, pa ni šlo. So pa Avstriji na precej progah dvopodni vlak prepovedani.

Glede privatnikov. Njih navjišje hitrosti ravno ne zanimajo. Zanima jih kilometrina, da lahko izračunajo dobiček. Pa smo prišli do glavnega problema, ki so ga naredili evropski birkorati. Liberalizacija sbvencioniranega javnega prevoza, ki še vedno ima istega financerja in mora strmeti k dobičku, cene pa morajo pasti. Le zakaj so potem v tujini redke zgodbe o uspešnih linijah, ki jih imajo privatniki? Eurobahn, Abello, Go-Ahead, niso zdržali niti 10 let. Tudi na Norveškem bo GoAhead odletel, ko se mu izteče pogodba, ker je vlada zavrla privatizacijo.

[andre85]

Glede privatnikov. Njih navjišje hitrosti ravno ne zanimajo. Zanima jih kilometrina, da lahko izračunajo dobiček. Pa smo prišli do glavnega problema, ki so ga naredili evropski birkorati. Liberalizacija sbvencioniranega javnega prevoza, ki še vedno ima istega financerja in mora strmeti k dobičku, cene pa morajo pasti. Le zakaj so potem v tujini redke zgodbe o uspešnih linijah, ki jih imajo privatniki? Eurobahn, Abello, Go-Ahead, niso zdržali niti 10 let. Tudi na Norveškem bo GoAhead odletel, ko se mu izteče pogodba, ker je vlada zavrla privatizacijo.

V nulo povedano, kar se tiče evropskega birokratskega peskovnika.
BRB odpove vlak München-Salzburg 5 minut pred odhodom zaradi pomanjkanja osebja, uradno pa utemeljijo to z "višjo silo"

[Ljubitelj]

Ali zna kdo povedati, kako se pride na peron ob tiru 92, odkoder bodo vozili od 15.12.24 nekateri vlaki proti jesenicam in Kamniku. Na spletni strani SŽ obstaja samo skica postaje brez označene poti, ki zna biti dokaj dolga in kolikor sem videl v zadnjem času eno samo gradbišče. Ali je možnost dostopa z Dunajske ceste pri nadvozu?

[mkx]

Ali zna kdo povedati, kako se pride na peron ob tiru 92, odkoder bodo vozili od 15.12.24 nekateri vlaki proti jesenicam in Kamniku.

Dostop bo iz podhoda Dunajske. Na vzhodni strani Dunajske bo na severni strani podvoza tik ob mostu narejena klančina oz. stopnice. Včeraj popodlne so montirali zvočnike za najave, filc na začasnem peronu je bil lepo ukrojen, tudi rumena barva (obrobe, preko katerih naj se ne bi stopalo) je še sveže dišala. Dostop pa še ni bil prav dobro narejen. Gradbena ograja ob pločniku je bila tik ob nadvozu umaknjena, klančina pa še precej surova in strma. Mislim si, da bodo naredili kakšne stopnice, za gibalno ovirane pa bo najbrž kar velik problem.

Gotovo bo jutri zjutraj vse štimalo tipitopi

[Ljubitelj]

Hvala lepa za informacijo. Je pa zanimivo, da SŽ potnikom ne povedo kako priti na ta peron, kar od slabo obveščenega potnika zahteva kakšnih 7 minut hoje. Zlasti tisti, ki niso vešči tehničnih novotarij bodo imeli težave ko bodo na postaji ugotovili, da je peron povsem nekje drugje..... Glede na lokacijo tega začćasnega, bi pa bilo s,iselno uvesti postanke vseh vlakov na tem nadvozu, tako rekoč v centru mesta... (no malo neuresničljivo)