Pozdravljeni.
Trenutno se ukvarjam z načrtovanjem pentlje. Glavni cilj pri izdelavi pentlje je vsestranska uporaba. To vključuje možnost uporabe z enotirnimi ali dvotirnimi moduli ter obratovanje vlakov z DC ali DCC krmiljenjem. Zaradi tega morata biti na pentlji prisotni (vsaj) dve kretnici, kar pa pentljo precej poveča (okvirna dolžina 170 cm, širina 110 cm). Zaradi velikosti je planirana izdelava iz treh delov.
Prvotna tirna shema.
Celotna lesena konstrukcija.
Prvi del, Fremo vmesni modul (dolžina 46 cm, širina 55 cm).
Drugi del, pentlja spredaj (dolžina 124 cm, širina 55 cm).
Tretji del, pentlja zadaj (dolžina 124 cm, širina 55 cm).
Prvotna shema se je po prejetih nasvetih izkazala za neoptimalno. Z zamenjavo druge desne kretnice za levo se zmanjša velikost pentlje (dolžina približno 160 cm). V načrtovanju druge sheme sem poskrbel, da ni »S« krivin, ki bi lahko povzročale težave pri vožnji vlakov z daljšimi vagoni. Predvidena je uporaba Roco tirov, minimalni radij je Roco R3 (420 mm).
Med razmišljanjem o pokrajini, ki bi bila znotraj pentlje, se je porodila ideja o industrijskem tiru (ter industrijski obrat znotraj pentlje). Z uporabo trojne kretnice se velikost pentlje še dodatno zmanjša (dolžina približno 150 cm).
Načrtovano je, da bo delovanje pentlje nadziral mikrokrmilnik. Za premik kretnic bodo uporabljeni servo motorčki, preklop polaritete v pentlji bo izveden preko relejev. Na pentlji bosta nameščena dva IR senzorja (za zaznavo lokomotive) in dva zaščitna odseka (približno 30 cm dolg del tira na vsaki strani pentlje pred kretnico, ki bo brez napajanja glede na smer vožnje na koncu pentlje), ki bosta služila za preprečitev kratkega stika, v primeru napačne postavitve kretnice.
Upravljanje s pentljo se bo vršilo preko krmilne plošče, ki bo na pentljo priključena preko daljšega kabla, kar bo omogočilo montažo krmilne plošče k najbližji postaji. Na krmilni plošči bo mogoče izbirati med načini delovanja pentlje (1 ali 2 tirni način ter ročno ali avtomatsko delovanje) in premikanje kretnic. Na krmilni plošči se bo nahajal tudi prikaz stanja kretnic.
V »enotirnem« načinu je možno premikati prvo kretnico s pritiskom na eno izmed dveh tipk za premik kretnice, druga pa je v fiksni legi. Polariteta (smer vožnje pri DC) pentlje se menja avtomatsko glede na položaj kretnice. Prav tako se avtomatsko vklopi oziroma izklopi napajanje posameznega zaščitnega odseka. V »dvotirnem« načinu sta obe kretnici v fiksni legi, s pritiskom na tipko za premik kretnice pa se menja zgolj polariteta pentlje in zaščitni odseki.
V ročnem načinu je premik kretnic prepuščen osebi, ki upravlja s pentljo. V avtomatskem načinu se kretnica prestavi v trenutku, ko IR senzor (nameščen na koncu pentlje, malo pred začetkom zaščitnega odseka) zazna lokomotivo. V primeru, da je vlak predolg (v kolikor vlak zaznavata oba IR senzorja, na začetku in koncu pentlje) se kretnica ne prestavi, vlak pa se ustavi v zaščitnem odseku.
V primeru uporabe DCC je vožnja čez pentljo možna brez zaustavitve vlaka. Pri uporabi DC je potrebno vlak nekje v pentlji ustaviti, prestaviti kretnico in prestaviti smer vožnje na regulatorju hitrosti. Nato se lahko vožnja nadaljuje.
Za lažji razvoj in testiranje krmilja sem se odločil izdelati testno pentljo (s prvotno tirno shemo). Za podlago sem uporabil OSB ploščo in PIKO tire, ki sem jih imel doma. Ker je razmik med kretnicama večji od razmika tirov na Fremo modulih in ker nisem želel skrajšati kretnic je prehod nekoliko grob, vendar dovolj dober za testiranje.
